Namestnik varuha Ivan Šelih in mag. Uroš Kovačič sta se 21. 2. 2020 v Zagrebu na Hrvaškem udeležila začetne konference v okviru projekta ARVID (Advancing Access to Rights under Victim's Directive for Person with Disabilities), ki ga koordinira Hrvatski pravni center, njegova slovenska partnerja pa sta Mirovni inštitut in društvo Altra. Namen konference je bil izboljšati razumevanje izzivov udeležbe oseb z ovirami - žrtev kaznivih dejanj v kazenskih postopkih, seznanitev z dobrimi praksami iz Evrope ter povezovanje deležnikov.
Varuh človekovih pravic RS podpira projket, ki ga financira program Evropske unije za pravosodje in se izvaja na Hrvaškem in v Sloveniji. Njegov namen je raziskati stopnjo udeležbe oseb z ovirami v kazenskih postopkih v vlogi žrtve, pa tudi morebitne težave, ki omejujejo njihovo polno udeležbo in uživanje pravic. Rezultati raziskave bodo uporabljeni za razvoj in zagovorništvo izboljšanih podpornih storitev za osebe z ovirami ter vseh potrebnih prilagoditev in razvijanje znanja in orodij, ki jih lahko neposredno uporabijo tako osebe z ovirami, ki so žrtve kaznivih dejanj, kot tudi praktiki in inštitucije, katerih vloga je osebam z ovirami pomagati pri polnem dostopu do pravic, ki jih zagotavlja Direktiva 2012/20/EU o pravicah žrtev. Naša država je to direktivo implementirala z novelo Zakona o kazenskem postopku (ZKP-N) in tako končno poskrbela za krepitev položaja žrtev kaznivih dejanj in ranljivih skupin v kazenskem postopku, z novelo Zakona o socialni varnosti (ZSV-I) pa poskrbela za zagotavljanje podpore žrtvam kaznivih dejanj.
Po na konferenci predstavljenih regulativnih in institucionalnih ureditev implementacije direktive na Hrvaškem in v Sloveniji je mogoče ugotoviti, da je naša država na tem področju nekaj korakov za svojo sosedo, vendar z zadovoljivim normativnim okvirom. Pomembno pa je, da tudi v praksi v polni meri zaživijo vsi predvideni mehanizmi podpore žrtvam kaznivih dejanj na podlagi pravočasne in individualne ocene, da bi se ugotovile posebne potrebe po zaščiti vsake žrtve kaznivega dejanja. Še posebej je bila na konferenci poudarjena potreba po usposabljanju za stik z žrtvami, da so lahko le te pravilno identificirane in prepoznane njihove potrebe ter zagotovljena njihova obravnava na spoštljiv, uvideven, strokoven in nediskriminatoren način. Direktiva pri tem za osebe, za katere je verjetno, da bodo sodelovale pri individualni presoji za ugotavljanje posebnih zaščitnih potreb žrtev in posebnih zaščitnih ukrepov, ki jih potrebujejo, predvideva posebno usposabljanje o izvedbi takšne presoje. Določa tudi, da bi države članice morale zagotoviti takšno usposabljanje policije in sodnega osebja.
Prav tako bi bilo treba spodbujati usposabljanje odvetnikov, tožilcev in sodnikov ter javnih uslužbencev, ki zagotavljajo podporo žrtvam ali storitve poravnalne pravičnosti. Ta zahteva bi morala vključevati izobraževanje o posebnih službah za podporo, na katere bi bilo treba napotiti žrtve, ali specialistično usposabljanje, če je pri njihovem delu poudarek na žrtvah s posebnimi potrebami, in po potrebi posebno usposabljanje iz psihologije. Kot primer dobre prakse na tem področju moramo omeniti Službo za podporo oškodovancem, ki je zaživela pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot pomoč oškodovancem, sodnikom in sodnemu osebju pri komunikaciji z oškodovanci in pripravi ukrepov za njihovo zaščito. Namenjena je preprečevanju oziroma omilitvi sekundarne viktimizacije, občutja nelagodja, strahu in drugih neprijetnih čustev, s katerimi se sooča oškodovanec v kazenskem postopku. Okrožno sodišče v Ljubljani je tako v obvestilu o začetku delovanja te službe pojasnilo, da bo kontaktna oseba službe oškodovancu, ko se bo ta obrnil nanjo, razložila postopek obravnave na sodišču, nudila informacije in pomoč v smislu 65.a ZKP-N, ga morebiti napotila na ustrezne nevladne organizacije, povprašala po njegovem počutju glede ogroženosti, stika z obdolžencem, itd, mu razložila možnosti uveljavljanja premoženjsko pravnega zahtevka, brezplačne pravne pomoči in mu nudila druge informacije, ki jih oškodovanec potrebuje.
