Prejeli smo pobudo z navedbo, da je bila pobudnici z odločbo centra za socialno delo priznana pravica do otroškega dodatka, vendar je pobudnica z marcem letos otroški dodatek brez pojasnila prenehala dobivati. Po iskanju informacij naj bi na centru za socialno delo dobila pojasnilo, da naj bi iz preteklosti obstajal dolg zaradi preveč izplačanih javnih sredstev. Kljub prošnjam, da se ji izda uradna specifikacija dolga, oziroma celo odločba o dolgu, ki bi jo pobudnica lahko izpodbijala v primeru nestrinjanja z vsebino, tega ni prejela.

Center za socialno delo je v odgovoru na našo poizvedbo soglašal da bi v takšnem primeru morala biti izdana odločba, vendar se dolg poračunava sistemsko iz ISCD2, zato so nas napotili na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZEM). Seznanili so nas, da so ustrezno vprašanje tudi sami zastavili ministrstvu.

Na nujno  izdajo odločbe smo opozorili MDDSZEM, ki pa naših stališč ni sprejelo in je vztrajalo, da pobudnici pravica ne bo izplačana, dokler ne bo poravnan dolg, čeprav ga pobudnica sploh ni priznavala in ni imela nobene možnosti svojih pomislekov uveljavljati v postopku.

Na sporno prakso smo opozorili Inšpektorat za javni sektor. Poudarili smo svoje stališče, da je treba pri vsakem vračanju neupravičeno prejetih sredstev najprej ugotoviti, da so bila sredstva neupravičeno prejeta, in sicer tako, da se ugotovi, da je prejemnik javnih sredstev lažno prikazoval podatke, zamolčal podatke ali ni pravočasno sporočil spremembe. Do takšne ugotovitve ne more priti informacijski sistem centrov za socialno delo (ki naj bi bil po stališču MDDSZEM podlaga za terjatev), ki nima pooblastil za odločanje o pravicah in obveznostih posameznikov, torej mora do takšne ugotovitve priti nekdo, ki takšna pooblastila ima. Iz takšne ugotovitve mora biti razvidno, kateri od zakonskih razlogov za opredelitev neupravičeno prejetih sredstev je podan. Naša pobudnica namreč navaja, da ji ni znano, katere podatke je lažno prikazovala, jih zamolčala, oziroma ni pravočasno sporočila njihove spremembe.

Menili smo, da bi morala biti pobudnica v konkretnem primeru na ustrezen način obveščena o tem, katera sredstva je neupravičeno prejela ter na kakšni podlagi in na kakšen način mora svoj dolg poravnati. Pobudnici mora biti omogočeno tudi uveljavljanje pravnega sredstva v primeru, da so bile napačno ugotovljene relevantne okoliščine, ki vodijo k sklepu, da je dolžna določena sredstva vračati. Zato je v tovrstnih primerih po našem mnenju nujna izdaja odločbe, sicer so posamezniku kršene pravice, ki jih zagotavljata določbi 23. in 120. člena Ustave RS. Inšpektorat je pritrdil našim stališčem in je pristojnemu centru za socialno delo odredil pravilno izvajanje zakonskih določb, hkrati pa tudi pristojni ministrici, da sprejme ukrepe glede zakonitega postopanja. 11.2-20/2016