Pobudnik, oče mladoletnega otroka, je v juniju 2009 zaprosil za Varuhovo posredovanje, ker je center za socialno delo (CSD) odklanjal izvajanje stikov pod nadzorom med njim in njegovo hčerko. Takšni stiki so bili določeni s sodno poravnavo.
Izvedensko mnenje je bilo pozitivno za očeta, saj je stike označilo kot koristne za hčerko. Po očetovem mnenju ni nikakršnih razlogov, da stiki ne potekajo. Pred sodno poravnavo jih je (uspešno) preprečevala mati, zdaj pa institucije. CSD mu odgovarja, da stikov pod nadzorom ne bodo izvajali, ker dogovor med njimi in sodiščem glede poteka stikov ni bil mogoč in ker stiki pod nadzorom ne spadajo med njihove naloge, saj navzočnosti strokovnega delavca nihče ne financira. Iz pobude je razvidno, da tako CSD kot sodišče navajata, da sta naredila vse, kar je potrebno, stikov pa že drugič nista omogočila.
Po našem posredovanju na CSD in opozorilu, da posledice neurejenosti in nedorečenosti tega področja ne bi smele biti v škodo otroku, je CSD pojasnil, da so stiki pod nadzorom postali velika dodatna preobremenitev centrov, ki ni niti kadrovsko niti finančno pokrita. Sodišča nimajo določenih meril, kdaj določiti stike pod nadzorom, in jih določajo tudi takrat, ko to ni potrebno (npr. ko ne gre za nasilje ali odklanjanje otroka do stikov). V obravnavanem primeru je težava v komunikaciji med starši. Po mnenju CSD mati otroka ni pripravljena narediti ničesar za vzpostavitev stika niti se ni strinjala, da bi stiki potekali v vrtcu, kot je bilo najprej dogovorjeno. CSD naj bi bil šele v ponedeljek obveščen, da naj bi bil stik že v sredo v času uradnih ur, ko so imeli vsi strokovni delavci že naročene stranke. Zavedajo se, da je treba izhajati iz koristi otroka in zato omogočiti stike, vendar imajo tudi CSD meje zmogljivosti – že zdaj imajo kadrovski primanjkljaj, nalaga pa se jim vedno nove naloge, ki niso niti kadrovsko niti finančno pokrite in hkrati še vsebinsko nedorečene. Opozarjajo na neživljenjske odločbe sodišč: v enem od primerov naj bi sodnica zahtevala, naj strokovna delavka CSD hodi na stike pod nadzorom celo iz Ljubljane v Črnomelj, včasih so stiki pod nadzorom tudi vse leto in podobno. Poudarili so še, da bi morali koristim otroka še posebej slediti starši, tako pa se jim prepogosto odvzema njihova odgovornost. Menijo, da bi bila v tem primeru veliko primernejša normalna oblika stikov ali vsaj v vrtcu, kar pa ni mogoče le zato, ker mati deklice v to ni privolila.
CSD je sporočil, da bodo upoštevali naše opozorilo in bodo, čeprav so z vztrajanjem želeli opozoriti na nujnost ureditve tega področja in smiselno postavljanje stikov pod nadzorom – izhajajoč iz otrokovih koristi –, omogočili uvajalne stike na centru in sicer že prvo sredo po našem posredovanju. O tem bodo starše obvestili po telefonu. Glede na to, da je v tem primeru problem stikov zlasti prekinitev komunikacije med starši (predvsem od matere), bodo starše ponovno opozorili na nujnost vključitve v terapijo ali svetovanje. Hkrati bodo po vsakem stiku imeli pogovor s starši (analiza stika, kaj spremeniti, kako naprej), saj je osnovni problem v starših, ker ne komunicirata.
Na problematiko in nejasnosti glede poteka stikov pod nadzorom smo že opozarjali v pogovorih z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve in v letnih poročilih ter predlagali, da bi bilo nujno to področje sistemsko urediti. Strinjamo se, da bi bilo treba postaviti merila za postavitev stikov pod nadzorom, opredeliti uvajalne stike in v katerih primerih graditi na odgovornosti staršev. Seveda pri tem opozarjamo na zavezo države, da to tudi kadrovsko in finančno pokrije. Spremembe naj bi prinesel Družinski zakonik, ki pa je žal še vedno v zakonodajnem postopku. Nikakor pa ne moremo sprejeti dejstva, da zaradi nedorečenosti in neurejenosti na tem področju trpi otrok, ker mu stiki, ki bi bili vsekakor v njegovo korist, niso omogočeni.
Nobena sprememba pa ne more prinesti želenega učinka, če se ne bo od staršev zahtevalo odgovornega ravnanja v dobrobit otroka in sankcioniralo samovoljo, saj uvajalni stiki ne bodo omogočili želenega učinka, če ne bo hkratne pripravljenosti staršev za svetovanje ali terapijo glede vzpostavitve ustrezne komunikacije in odgovornega starševstva.
Varuh ugotavlja, da so v tem in podobnih primerih kršene pravice otrok do stikov z obema od staršev (Konvencija o otrokovih pravicah). Neurejeni odnosi med institucijami (sodišča, CSD) ne smejo vplivati na uresničevanje otrokovih pravic. Država mora poskrbeti, da bodo vse vpletene institucije ravnale v korist otrok še pred sprejetjem Družinskega zakonika. 11.1-21/2009
