Pobudnica je Varuha človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) seznanila, da ima tri živahne otroke, njihovo obnašanje pa moti nekatere stanovalce večstanovanjske stavbe, zlasti starejše, ki so se pritožili upravniku, slednji pa je pobudnico opozoril, da bo »ob stanovanje«, če ne bodo otroci vedenja izboljšali. Pobudnica je Varuha zaprosila za pomoč pri rešitvi zadeve.

Iz navedb pobudnice smo ocenili, da je upravnik pobudnici kot etažni lastnici zagrozil z izključitveno tožbo, ki jo imajo na voljo etažni lastniki proti etažnemu lastniku, če je skupnost z njim nevzdržna (nevzdržnost lahko izhaja iz ravnanja etažnega lastnika samega ali pa uporabnika njegovega posameznega dela), ki je urejena v 123. členu Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, s spremembami) ter 52. členu Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, s spremembami).
Po preučitvi prejete pobude, dokumentacije in vejavne zakonodaje, smo pobudnici pojasnili, da sta za utemeljenost izključitvene tožbe potrebna dva pogoja:

• da gre za grobo kršitev temeljnih pravil sosedskega sožitja (med drugim grobo kršitev hišnega reda, pri čemer mora ta določati, katere so grobe kršitve) ali dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih in
• da je bil etažni lastnik s sklepom etažnih lastnikov, ki imajo več kot 50% solastniških deležev, opomnjen in da je kršilec po opominu še vedno nadaljeval s kršitvami. V tem primeru morajo etažni lastniki, ki imajo več kot 50 odstotkov solastniškega deleža na skupnih delih, sprejeti sklep, da se vloži izključitvena tožba. Brez opomina ter zadostne večine etažnih lastnikov za sprejem sklepa o opominu in sklepa o vložitvi tožbe niso izpolnjeni pogoji za vložitev izključitvene tožbe.

Ker je šlo v zadevi za medsosedska razmerja oziroma za zasebna civilno-pravna razmerja, za obravnavo katerih Varuh ni pristojen, in upoštevajoč dejstvo, da je pobudnica želela od Varuha pridobiti pravno svetovanje, smo pobudnici predlagali, da si poišče odvetnika, ki ji bo lahko zagotovil strokovno pravno pomoč. Seznanili smo jo še z možnostjo pridobitve (oziroma odobritve) brezplačne pravne pomoči pri pristojnem okrožnem sodišču (v nadaljevanju: BPP), če si zaradi svojega premoženjskega stanja odvetnika ne more plačati sama in če za BPP izpolnjuje druge zakonkse pogoje. 9.1-5/2017