SLOVENSKI POLITOLOŠKI DNEVI
Portorož, 5. - 6. junij 1998
VLOGA OMBUDSMANA V PROCESU MODERNIZACIJE IN EVROPEIZACIJE DRŽAVE
Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic
V tranzicijski Sloveniji poteka temeljita preobrazba, ki zahteva korenite spremembe zakonodaje, oblastnih struktur ter politik in prakse državnih organov. Ob demokratičnih spremembah je izgledalo, da je mogoče to obsežno nalogo opraviti v kratkem času. Vse bolj pa postaja jasno, da je to dolgotrajen in zapleten proces. Približevanje Evropski uniji zahteva uveljavljanje enotnih evropskih standardov, kar je lahko v pomoč pri iskanju najustreznejših rešitev, po drugi strani pa predstavlja dodatne izzive. Značilnost tranzicijskih razmer je na eni strani nestabilen in zaradi pogostih sprememb ne povsem konsistenten pravni red, na drugi strani pa vrsta državnih organov, ki so zatrpani z vlogami in je zato njihovo odločanje izrazito dolgotrajno, včasih pa tudi neučinkovito. K temu je treba prišteti velika pričakovanja ljudi, ki so si obetali pozitivne in hitre spremembe, pa tudi popravo nepravilnosti, ki so se zgodile v preteklosti. Vse navedeno se le počasi dogaja. Hkrati pa se številni srečujejo s poprej nepoznanimi problemi, zlasti z brezposelnostjo in posledično tudi s socialno stisko.
Vloga ombudsmana je v tranzicijskih razmerah pomembnejša kot v državah z dolgotrajno demokratično tradicijo. Ombudsman lahko pomembno vpliva na odvijanje preobrazbe na vseh treh omenjenih področjih.
Na zakonodajnem področju je pomembno že opozarjanje na neustrezne in zastarele predpise. To toliko bolj, ker se vlada in parlament prednostno ukvarjata s predpisi na gospodarskem področju in splošnimi političnimi vprašanji, predpisi, ki so bistveni za uveljavljanje in varovanje človekovih pravic pa pogosto obstajajo ob strani. Tudi uvajanje številnih novih predpisov je povezano s problemi za posameznike. Še tako temeljit zakonodajalec ne more predvideti vseh situacij, ki jih prinaša življenje. Pojavljajo se tudi kolizije in pravne praznine med posameznimi novo sprejetimi zakoni, ki jih državni organi praviloma razrešujejo v škodo posameznika. Poleg možnosti, da ombudsman predlaga spremembo zakona, je pomembna tudi možnost, da lahko zahteva presojo ustavnega sodišča o ustavnosti zakona, lahko pa tudi vloži ustavno pritožbo v imenu prizadete osebe. Z ustrezno uporabo teh možnosti lahko ombudsman bistveno pospeši usklajevanje zakonov z ustavo in mednarodnimi pravnimi akti in njihovo prilagajanje realnim življenjskim situacijam.
Tudi glede prilagajanja struktur in institucij države standardom pravne države so lahko opozorila, mnenja in predlogi ombudsmana zelo pomembna. Na osnovi odkritih problemov, ki izhajajo iz pritožb posameznikov, je mogoče ugotoviti pomanjkljivosti v delovanju državnih organov. Predlagati je mogoče organizacijske spremembe, na primer tam, kjer obstoječa organizacija ne omogoča učinkovitega uveljavljanja pravice do pritožbe, pa tudi ustrezno okrepitev in organizacijske spremembe tam, kjer prihaja do nerazumne dolgotrajnosti postopkov.
Še posebej pomembna pa je vloga ombudsmana v obnovljenih demokracijah pri spreminjanju prakse državnih organov, zlasti glede njihovega odnosa do državljanov. Že samo dejstvo, da nekdo nadzoruje te organe ima pomemben vpliv na korektnost njihovega dela. Tu gre za preventivno vlogo, ki je posebej pomembna pri represivnih organih. Seveda pa je enako pomembna tudi vloga ombudsmana pri spreminjanju odnosa državne uprave do državljanov, ki se nanjo obračajo zaradi uveljavljanja svojih pravic in interesov. Princip vsemogočne države je še močno zakoreninjen v miselnosti državnih uradnikov. Ombudsman lahko prispeva k uveljavljanju načela da je država zaradi državljanov in ne obratno. Hkrati pa lahko odigra pomembno vlogo pri preprečevanju korupcije v teh organih.
Z opozarjanjem odločujočih na konkretne probleme ljudi ombudsman lahko pomembno prispeva k (pre)oblikovanju politik, ki naj ustrezno porazdelijo težo sprememb gospodarskega sistema.
