Ministrstvo za zunanje zadeve je 22. 5. 2018 ob dnevu slovenske diplomacije in ob 25. obletnici članstva Republike Slovenije v Svetu Evrope organiziralo panelno razpravo z naslovom Svet Evrope: demokracija, človekove pravice in vladavina prava na razpotju. Slovenija je namreč postala članica Sveta Evrope 14. maja 1993. To je bil še en korak v procesu uveljavljanja Slovenije kot samostojne in suverene države v mednarodni skupnosti, obenem pa je potrjeval našo zavezanost človekovim pravicam, demokraciji in pravni državi.

Razprave so se udeležili tudi namestnik varuhinje Ivan Šelih, generalni sekretar Varuha človekovih pravic RS (Varuh) Kristijan Lovrak in svetovalka Varuha Liana Kalčina. Varuh se namreč zaveda izjemnega pomena te vseevropske organizacije za človekove pravice ter njenega prispevka k oblikovanju evropskih standardov varovanja človekovih pravic. Z 222. konvencijami in desetimi nadzornimi telesi, tudi Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP), ki spremljajo njihovo implementacijo v državah, ki so konvencije ratificirale, nenehno opozarja na nujnost spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Slovenija je ratificirala 109 konvencij. Med njimi je seveda najpomembnejša Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da Svet Evrope danes potrebujemo bolj kot kadarkoli prej, saj v evropskem prostoru zagotavlja širok pravni in institucionalni okvir  za uveljavljanje demokracije, človekovih pravice in temeljnih svoboščin ter vladavino prava.

Vlogo Slovenije v Svetu Evrope je kot vzorno v svojem videonagovoru ocenil tudi generalni sekretar Thorbjørn Jagland. Kot pozitivno je ocenil prizadevanja Slovenije za implementacijo sodb ESČP. Svet Evrope je namreč prepoznal Slovenijo kot državo, ki sprejema ustrezne sistemske rešitve za odpravo ugotovljenih kršitev: primer Lukenda (glede razumnega roka in učinkovitega sodnega varstva) in Kurić (t. i. izbrisani). Vlada Republike Slovenije in v njenem imenu Medresorska delovna skupina za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP, katere član je tudi Varuh, sistematično spremlja in usmerja državne organe pri izvrševanju sodb mednarodnih sodišč. Posebej je generalni sekretar izpostavil pobudo Slovenije, ki jo je Svet Evrope sprejel, ko je 18. november razglasil za evropski dan zaščite otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo.

V razpravi, ki jo je moderirala dr. Ana Polak Petrič, so sodelovali minister za pravosodje mag. Goran Klemenčič, dr. Ciril Ribičič, član Beneške komisije, dr. Petra Roter, predsednica Svetovalnega odbora Okvirne konvencije Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin, Matjaž Hanžek, poslanec in nadomestni član v slovenski delegaciji v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope, mag. Bernardka Krnc, vodja slovenske delegacije v Kongresu lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ter dr. Neža Kogovšek Šalamon, članica Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti.

V prispevkih so opozorili, da je Svet Evrope odigral pomembno vlogo pri uveljavljanju človekovih pravic v številnih državah, vendar bo treba storiti še veliko, da se bodo temeljne skupne vrednote in standardi človekovih pravic ohranili in nadalje razvijali, kljub včasih različnemu razumevanju in pripravljenosti spoštovanja npr. sodb ESČP. Konvencijski sistem Sveta Evrope je treba razumeti tudi kot osnovo za nujne procese uveljavljanja in razvoja človekovih pravic. Proces pristopa EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah je zastal, vendar ga bo treba pospešiti. Organizacija se bo morala hitreje in odločneje odzivati na aktualna vprašanja, kakor je bila begunska kriza in drugi izzivi s področja človekovih pravic. Tudi Slovenija bi lahko v še večji meri izkoristila izjemen potencial nekaterih institucij Sveta Evrope, npr. Evropske komisije za demokracijo skozi pravo (Beneška komisija), ki je forum, na katerem lahko države razpravljajo o idejah in rešitvah vprašanj in dilem, povezanih z ustavnimi vprašanji.