Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je prejel nekaj pisanj, v katerih se problematizira plakatiranje z oglaševalsko vsebino za volilno kampanjo, izpostavljajoč pri tem plakat ene izmed sedanjih opozicijskih strank (na katerem je nad besedilo 1963 ZA MIGRANTA fotografija prometnega znaka stop, v ozadju fotografija prizora, ki spominja na t.i. begunski val, s katerim se je država neposredno soočila v drugi polovici leta 2015, na desni pa besedilo Zavarovali bomo Slovenijo.) oziroma ene izmed sedanjih neparlamentarnih strank (na katerem je pod napisom SLOVENIJA NI SAMO AHMAD oris državnih meja, znotraj katerega je večkrat izpisano ime JOŽE in naveden znesek 500€, drugod pa je večkrat izpisano ime AHMAD in naveden znesek 1930€). Videti torej je, da je (vsaj najmanjši) skupni imenovalec obeh plakatov sporočilo, da država troši (pre)veliko sredstev za t.i. 'migrante'na račun 'državljanov'.Pošiljatelji v tej zvezi omenjajo t.i. sovražni govor, ksenofobne in primitivne politične panoje, moralno nedopustno grajenje politične podobe in moči na tragediji ljudi, in podobno.

Varuh neredko prejema pozive, naj se opredeli do takšnih ali drugačnih navedb oziroma jih javno obsodi. Če bi Varuh prelahkotno pristajal na takšne zahteve, bi se lahko samo še izgubil v množici v takšni ali drugačni obliki izraženih mnenj, ki se v današnji družbi vsakodnevno pojavljajo, predvsem pa bi se za vselej izgubilo merilo za odziv, saj vsakdo seveda izhaja iz prepričanja, da je ravno primer, na katerega on opozarja, vreden Varuhove obsodbe. Zato se Varuh kot na glavno orientacijsko točko pri presoji, ali naj v tovrstnih situacijah reagira, opira na prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni, ki jo vsebuje Ustava Republike Slovenije (URS) v svojem 63. členu.

Varuh je tako doslej že večkrat odločno obsodil očitne izraze ustavno prepovedanega spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter k nasilju in vojni – četudi jih ni bilo mogoče pripisati kakšnemu državnemu organu, organu lokalne samouprave ali nosilcu javnih pooblastil (edinole v razmerju do katerih je bil Varuh ravno tako že po sami ustavi (159. člen) določen za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin). Za izjavo enega od slovenskih novinarjev na Twitterju (»beguncem bi dovolil približanje slovenski meji zgolj na 500 metrov, sicer bi jih postrelil«) smo v takratni izjavi za javnost (28. 8. 2015) na primer navedli, da je nedvomno presegla polje svobode izražanja, da je protipravna in da gre tudi za moralno zavržno dejanje. Podobno so bili Varuhove javne obsodbe deležni na primer tudi grafiti z nedvoumnimi izrazi sovražnosti zoper kristjane (»Kristjani – klali smo vas 1945 – klali vas bomo 2013« - več o tem si je mogoče prebrati tudi na straneh 38, 347 in 348 Varuhovega Letnega poročila za leto 2013), torej zoper družbeni segment, ki se ga navadno sicer ne uvršča med posebej ranljive skupine.

Varuh meni, da zgoraj opisanih dveh plakatov z oglaševalsko vsebino za volilno kampanjo vendarle ne gre enačiti s primeroma, ki ju izpostavljamo v gornjem odstavku. Vsekakor pa sta lahko tudi razlog za zaskrbljenost - ne nazadnje je tudi že Parlamentarna skupščina Sveta Evrope je v svoji Resoluciji 1889 (2012) na primer prepoznala, da (točka 4) med volilnimi kampanjami nekateri kandidati in politične stranke navadno prikazujejo migrante in begunce kot grožnjo in breme za skupnost, kar povečuje negativne reakcije v javnosti – nato pa izrecno tudi ponovila, da (točka 7) imajo politiki posebno odgovornost izločanja negativnega stereotipiziranja oziroma stigmatiziranja katere koli manjšine oziroma migrantske skupine iz političnega diskurza, vključno med volilnimi kampanjami.

Predvsem ne gre pozabiti, da imajo volivci na tokratnih državnozborskih volitvah lepo priložnost, da vsak s svojim glasom pokaže, kaj v tokratni volilni kampanji jo oziroma ga je pritegnilo - ali pa odvrnilo -, da da svoj glas, kamor ga bo dal. Sicer pa želimo spomniti tudi, da skladno z 21. členom Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS), Ustavno sodišče Republike Slovenije odloča tudi o protiustavnosti delovanja političnih strank – pri čemer po 68. členu istega zakona lahko da pobudo za oceno protiustavnosti delovanja političnih strank vsakdo. Ustavno sodišče ima možnost, da protiustavno delovanje politične stranke prepove z odločbo.