Varuh človekovih pravic je tudi avgusta letos preverjal temperature v nekaterih institucijah, kjer je posameznikom iz različnih razlogov omejena svoboda gibanja. S svojimi ugotovitvami smo seznanili tudi pristojni ministrstvi, v nadaljevanju pa povzemamo vsebino njunih odgovorov:
Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZE) je sporočilo, da skladno s Pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za izvajanje socialno varstvenih storitev (Ur.I.RS 67/06), ki ne zahteva klimatiziranih prostorov, niso vgrajevali klimatskih naprav. Vgrajevali so podhlajevalne naprave, ki so podhlajevale in izmenjavale zrak skladno s tehničnimi zahtevami. Tako se je glede na zunanjo temperaturo ozračja podhlajevalo za 4 do 6 stopinj Celzija v prostorih. Na primer pri zunanji temperaturi ozračja 36 stopinj Celzija se je v prostorih zagotovila temperatura 30 stopinj Celzija.
V domovih za starejše klimatizacije bivalnih prostorov niso zahtevali, saj je iz zdravstvenih razlogov za starostnike, le-ta še bolj obremenjujoča kot visoka temperatura prostora, nihanje v toplotnih obremenitvah.
Problem visokih temperatur, ki so tudi posledica podnebnih sprememb, domovi rešujejo z jutranjimi in večernimi prezračevanji prostorov ter tudi s klimatskimi napravami, ki jih vgradijo na hodnikih in skupnih prostorih. Tako imajo odprta vrata sob in se delovanje klima naprav porazdeli na večji prostor, zato ni bistvene temperaturne razlike med prostori, kjer so vgrajene klima naprave, in bivalnimi prostori. To onemogoči direktni obremenjujoči vpliv klimatskih naprav na varovance.
Pri energetski sanaciji 20 domov za starostnike so z dodatno izolacijo ovoja zgradb in rekuperacijo dosegli poleti nižje temperature v prostorih, pozimi pa bistveno manjše toplotne izgube.
Zavodi vgradnjo klimatiziranih naprav rešujejo individualno. Sredstva za ta namen si zagotovijo iz naslova amortizacije ter presežka med prihodki in odhodki.
Za zaključek so na ministrstvu navedli še, da se ekstremno visoke temperature ozračja pojavljajo v poletnih mesecih v obdobju zadnjih petih let. Pred tem so bile temperature bistveno nižje in se problem visokih temperatur ni pojavljal, saj je bila tehnična izvedba podhlajevanja prostorov zadostna.
Tudi Ministrstvo RS za zdravje (MZ) se je v svojem odzivu zapisalo, da so visoke poletne temperature oz. višje kot v preteklosti, vezane na spreminjanje klimatskih razmer in da postajajo stalnica s katero se ukvarjajo in se bo potrebno tudi v prihodnje. Strinjali so se s stališči Varuha, da lahko visoke temperature neugodno vplivajo na bolnike.
Zapisali so še, da so prvi zavezani blažiti stanje zaradi visokih temperatur sami javni zdravstveni zavodi. Pri tem gre predvsem za redno in investicijsko vzdrževanje obstoječih pohlajevalnih sistemov, pa tudi za prezračevanje prostorov, ki je kratkoročen in pomožni/dopolnilni ukrep.
Ministrstvo za zdravje je pristojno za izvajanje investicij v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je država. Gre za investicije v objekte in opremo, ki naj bi zagotovile vzdržnost in nadaljnji razvoj izvajanja zdravstvene dejavnosti v objekte in opremo, tako medicinske aparate in opremo, kot tudi nemedicinsko, ob določenih prioritetah. Ob tem ugotavljajo, da je zaradi neugodne gospodarsko-finančne situacije, ki je prisotna že nekaj časa, je denarja tudi za investicije v zdravstvo vedno manj. V zadnjih dveh letih tako izvajajo in dokončujejo le začete projekte oziroma tiste v teku. Novih projektov tako praktično ni mogoče odpirati. Izjema so le projekti desetih urgentnih centrov v splošnih bolnišnicah, ki so večinoma financirani iz sredstev Evropskega kohezijskega sklada.
Ministrstvo pa kljub temu zaznava določene uspehe na področju zmanjševanja temperatur. Izvajajo pogodbo za nadgradnjo in razširitev hladilnega postroja v UKC Ljubljana, ki naj bi bil dokončan do aprila 2014, tako da bo bolnišnica pripravljena na naslednje poletno obdobje.
Poleg tega so se v preteklih dveh letih izvajali projekti energetske sanacije v 15 bolnišnicah (SB Novo mesto, SB Izola, Onkološki inštitut Ljubljana, Bolnišnica Sežana, SB Murska Sobota, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Postojna, Bolnišnica Topolšica, SB Brežice, SB Ptuj, UKC Maribor, Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Soča, Psihiatrična bolnica Vojnik, SB Celje, SB Slovenj Gradec, Psihiatrična klinika Ljubljana), ki bodo bistveno vplivali na izboljšanje bivanjskih razmer, tudi v zvezi z visokimi temperaturami.
Ministrstvo je zagotovilo, da bo tudi v prihodnje navedeni problematiki posvečalo pozornost in izvajalo ukrepe, seveda glede na razpoložljiva sredstva in ob upoštevanju prioritet na področju investicij. Predvsem računajo na novo finančno perspektivo v okviru, katere bo možno ponovno kandidirati za izvajanje projektov energetske sanacije v javnih zdravstvenih zavodih.
Varuh z zadovoljstvom ugotavlja, da so pristojni organi resno preučili naše podatke in opozorila ter se aktivno vključili v razreševanje problematike, ki jo bomo spremljali tudi v prihodnje.
