Ob mednarodnem dnevu mladih, ki so ga Združeni narodi razglasili leta 1999 in ga praznujemo 12. avgusta, varuh človekovih pravic opozarja na številne izzive in ovire, s katerimi se mladi spopadajo na poti osamosvajanja. »Mladi imajo izjemno pomembno vlogo tudi na področju razvoja. Ker odraščajo v času informacijsko-komunikacijskih tehnologij, lahko pomembno prispevajo ne le k razvoju inovacij temveč tudi k drugim pozitivnim premikom v družbi. Velikokrat slišimo, da svet 'stoji na mladih', a jim z neurejeno stanovanjsko problematiko in nedostojnimi plačili za delo otežujemo pot k osamosvojitvi. Mlade moramo bolj vključevati v procese odločanja. Odrasli se namreč prepogosto v njihovem imenu odločamo namesto njih,« poudarja varuh Peter Svetina.

Pri Varuhu človekovih pravic opažamo, da so mladi v Sloveniji na trgu dela v bistveno slabšem položaju kot drugi zaposleni, več je negotovih oblik dela. »Stopnja brezposelnosti med mladimi je še vedno previsoka, tistim, ki so zaposleni, pa delodajalci mnogokrat ne zagotavljajo dostojnega plačila za opravljeno delo. Ni dovolj le, da imajo zaposlitev, pomembno je tudi, da je zaposlitev kakovostna. Vedno več je kratkotrajnih pogodb in 'napotovanja' v status samostojnega podjetnika, kar mnogim mladim otežuje dostojno življenje,« opozarja Svetina.

Po njegovi oceni je zelo pereča tudi stanovanjska problematika in manko neprofitnih stanovanj. »Neprofitna stanovanja so namenjena tistim, ki si z lastnimi dohodki ne morejo kupiti ali na trgu najeti lastnega stanovanja. Mladi, ki šele vstopajo na trg dela in se želijo osamosvojiti, so v sedanjem sistemu stanovanjske oskrbe še posebej v zapostavljeni. Zaradi prekarnosti zaposlitve, si stanovanja ne morejo kupiti, vstop v tržni najem pa jim dolgoročno hromi možnosti za morebitni nakup. Tisti, ki nimajo dovolj finančnih sredstev za morebitni tržni najem so še bolj ogroženi, novih neprofitnih stanovanj namreč zaradi neustrezne stanovanjske politike in zakonodaje v preteklosti skoraj ni. Tudi zato menim, da je nujna zakonsko predpisana obveznost zagotavljanja razpisov za pridobitev neprofitnih stanovanj v nekem časovnem obdobju,« poudarja varuh Svetina.

Čeprav je v Sloveniji izobraževanje brezplačno in dostopno za vse pa varuh še opozarja, da si marsikdo študija ne more privoščiti tudi zaradi neurejene stanovanjske politike in visokih cen najemnin stanovanj v mestih. »Stanovanjski položaj mladih je pri mnogih skoraj povsem odvisen od njihovih staršev, pri tem pa imajo dostop do stanovanj mnogokrat le tisti, ki prihajajo iz ekonomsko dobro situiranih družin, kar je nesprejemljivo. Epidemija koronavirusne bolezni, ko je izobraževanje potekalo na daljavo, je razlike med mladimi še bolj razgalila. Tudi zato smo pri Varuhu človekovih pravic ves čas opozarjali, da vsi mladi še zdaleč nimajo enakih možnosti za učenje, saj številne družine nimajo dostopa do interneta, računalnika, tiskalnika. To kar je mnogim samoumevno, številnim ni, zato pri Varuhu razumemo pozive nekaterih staršev, učiteljev in dijakov, ki se bojijo, da bi jeseni srednješolci nadaljevali izobraževanje zgolj na daljavo, saj šole niso le vir izobraževanja, ampak tudi socializacije. Ker so mladi zaradi svojih razvojnih značilnosti ena izmed najranljivejših skupin, pri katerih se bodo po mnenju stroke posledice epidemije in omejevalnih ukrepov lahko kazali še dolgo časa, pozivam odgovorne v državi, da temeljito razmislijo in pretehtajo vse možnosti, da pouk na daljavo ne bi postal dolgoročna rešitev,« še dodaja Svetina.