Varuh človekovih pravic Republike Slovenije je v četrtek, 29. 3. 2018, pripravil tretje letošnje redno mesečno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora, ki je potekalo v Celju, v prostorih Nacionalnega inštituta za javno zdravje. To je bilo v mandatu te varuhinje  že tretje podobno srečanje, kar kaže na kritičnost problematike in nujnost ukrepanja.

Osrednja tema srečanja je bila sanacija Celjske kotline. Poleg varuhinje človekovih pravic Vlaste Nussdorfer, njene namestnice dr. Kornelije Marzel, direktorice strokovne službe Martine Ocepek in strokovne sodelavke Varuha Jožice Hanžel  je bilo na dogodku navzočih  več predstavnikov javne oblasti in tudi strokovne ter civilne javnosti.
Namestnica varuhinje je na kratko povzela aktivnosti in prizadevanja Varuha, ki v smeri sanacije Celjske kotline potekajo že vse od leta 2010. Žal pa se država in posebej še Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ne odzivata ustrezno na aktualne okoljske probleme. Varuh je namreč že večkrat terjal sistemske rešitve, parcialni ukrepi so dobrodošli, vendar ne zadostujejo. Za Celjsko kotline je navedeno še posebej pomembno, onesnaženost namreč izvira iz različnih dejavnikov. Ozaveščanje prebivalcev ter družbeno odgovorno ravnanje vseh (zlasti pristojnih organov oblasti: MOP, Inšpektorata za okolje in prostor RS, Ministrstva za zdravja, organov lokalne samouprave in drugih) je ključno za izboljšanje stanja ter za zagotavljanje pravice do zdravega življenjskega okolja in zdravja, kot ti pravici priznavajo Ustava RS ter tudi mednarodno zavezujoči dokumenti.

Poslanka Državnega zbora RS Janja Sluga, ki je v parlamentarno proceduro vložila Predlog Zakona o sanaciji čezmerne obremenitve okolja na območju Celjske kotline, je uvodoma povedala, da je po dveh letih dela in truda v zvezi z obravnavano problematiko ugotovila, da je edino orodje, ki ga kot poslanka ima, predlog zakona. Poudarila je, da je bil že leta 2013 pripravljen odlok o sanaciji Celjske kotline, ki pa ni bil sprejet. Ta odlok je bil tudi podlaga za pripravo predloga zakona, ki ga je vložila v parlamentarno proceduro. Dodala je, da je namen in cilj predloga zakona zagotoviti prebivalcem, ki živijo na tem območju, življenje v zdravem in varnem okolju, argumenti s strani MOP, da je pred tem treba sprejeti še več predpisov, ki bodo podlaga sanaciji, pa po njenem mnenju pomeni nedopustno odlašanje.

Mag. Tanja Bolte, generalna direktorica Direktorata za okolje pri MOP je pojasnila, da je ministrstvo v preteklih letih na tem področju poskušalo priti do celovitih rešitev, ki bi omogočale postopno sanacijo vseh degradiranih območij v Sloveniji in ne le parcialne ureditve. Želeli so urediti področje standardov kakovosti tal in v letu 2016 v javno obravnavo podali osnutek uredbe, ki je bila deležna številnih negativnih odzivov, zato ni šla v nadaljnjo postopek. Kljub temu naj bi uredbo, ki ureja to področje, v ponovno obravnavo podali še letos. Tudi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki je po njenih navedbah ponujal sistemsko rešitev za sanacijo degradiranih območij, je bil deležen številnih negativnih pripomb, zato ga na ministrstvu nadgrajujejo glede na prejete pripombe in prav tako načrtujejo ponovno javno obravnavo v letošnjem letu.

Mag. Simona Uršič iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila dosedanje ugotovitve in aktivnosti NIJZ za Celjsko kotlino. Povedala je, da gre za slabo prevetreno kotlino, ki jo spremlja še večdesetletno onesnaženje okolja zaradi industrijske dejavnosti. Trenutno ostajata aktualna okoljska problema onesnaženost tal s težkimi kovinami in kvaliteta zraka. V zvezi s slednjim je bilo na podlagi sodelovanja med državnimi in lokalnimi organi že sprejeta podlaga za ukrepanje, ki se tudi že izvaja. Za področje onesnaženosti tal s težkimi kovinami pa je poudarila, da je treba vse napore usmeriti k temu, da se pristopi k zmanjševanju nadaljnjega onesnaževanja okolja in izpostavljenosti ljudi tem vplivom.

Predstavnik Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar se je uvodoma zahvalil varuhinji človekovih pravic za večletni trud na tem področju in poslanki Janji Sluga za politično voljo, za rešitev obravnavane problematike. Poudaril je, da so že od leta 2013 pripravljene vse podlage za predpis za sanacijo Celjske kotline, vendar kljub temu do njegovega sprejetja vse do danes ni prišlo. Zato jim predlog zakona, ki je vložen v parlamentarno proceduro, pomeni upanje, da gre na dolgi rok lahko pričakovati izboljšanje stanja okolja in zdravja ljudi na tem območju.

Doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik, direktorica IOP Inštituta za okolje in prostor pa je povedala, da so leta 2010 začeli s ciljnim raziskovalnim projektom, pri katerem je sodelovalo 9 inštitucij. Leta 2012 je MOP ustanovil delovno skupino za sanacijo Celjske kotline, ki je pripravila osnutek uredbe za sanacijo obravnavanega območja. Kljub temu do letos do napredka ni prišlo, zato tudi ona ocenjuje sprejetje predpisa, ki bo omogočil začetek sanacije Celjske kotline, kot nujno.  

V imenu mag. Tomaža Ogrina, naravovarstvenika, kemika in raziskovalca na Inštitutu Jožef Stefan, je prezentacijo prebral Boris Šuštar. Izpostavil je zlasti, da mag, Ogrin podpira sprejetje predlaganega zakona in meni, da če uspe njegov sprejem, bodo tudi druga območja v Sloveniji hitreje prišla do sanacije.

Tudi predstavnica Mestne občine Celje (MOC) Nina Strle Mašat je povedala, da sta v Celju dva večja okoljska izziva, in sicer PM 10 delci v zraku v zimskem obdobju ter prekomerna obremenjenost tal v urbanem območju. Ugotovitve je ponazorila s podatki, da je s kadmijem prekomerno onesnaženih kar 43 % območja MOC, s svincem 50 % in s cinkom kar 63 % MOC. Na področju zmanjševanja PM 10 delcev v zraku že uspešno sodelujejo z MOP, medtem ko do premika na področju sanacije obremenjenosti tal s težkimi kovinami doslej ni prišlo, kljub temu, da je občina že pred desetletji sama financirala nekatere raziskave ter analize in da že vrsto let išče možnosti oziroma ukrepe za posamezne tipe rabe tal. Izpostavila je nekatere operativne probleme, na katere so pri tem naleteli ter poudarila, da MOC podpira zakon ali tudi kakšno drugo obliko predpisa, ki bo podlaga za to, da se oblikujejo standardi sanacije onesnažene zemljine za različne t.i. prostorske rabe.
 
Tudi Ivan Jurkovšek, podžupan Občine Štore, je povedal, da Občina Štore v celoti podpira predlagan zakon, predvsem iz razlogov, da se ljudem na tem območju zagotovi zdravo življenjsko okolje. Dodal je še, da so občine na tem področju strokovno šibke, zato pričakujejo, da bo na podlagi tega zakona izveden celoten monitoring in da bodo tudi sprejeti konkretni ukrepi in navodila, kako pristopiti k sanaciji.

Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je povzela, da vsi udeleženci podpirajo in prepoznavajo nujnost sanacije Celjske kotline, pa naj si bo to v obliki zakona, ali druge oblike predpisa. Tudi Varuh že vse od leta 2010 obravnava to problematiko, že od leta 2011 pa predlaga celovito sanacijo tega območja po vzoru pristopa v Mežiški dolini. Ob pregledu aktivnosti Varuha na tem področju je bilo ugotovljeno, da vse od leta 2010, ko smo prvič pisali o tej problematiki, do bistvenega napredka ni prišlo. Varuhinja vidi rešitev na dveh ravneh, in sicer na kurativni, brez katere v konkretnem primeru ne bo šlo, bo pa zanjo potrebno sodelovanje med več resorji, za katerega pa tudi Varuh kot drugi udeleženci srečanja pogosto ugotavljajo, da pri nas ni ustrezno. Drugo področje pa je preventivna raven, kjer bo nujno še okrepiti ozaveščanje vseh deležnikov.