Varuh človekovih pravic Peter Svetina je 22. 2. 2021 prek spleta sklical šesto sejo Sveta varuha za človekove pravice (Svet), kjer so obravnavali vladne omejitvene ukrepe za zajezitev širjenja virusa in ohranjanje zdravja prebivalstva. Varuh Svetina je pojasnil, da že od začetka epidemije koronavirusne bolezni institucija Varuha človekovih pravic skrbno spremlja ukrepe za zajezitev epidemije in za zaščito najbolj ranljivih prebivalcev, o čemer poroča na svoji spletni strani in družbenih omrežjih ter o tem seznanja javnost. Ker Svet deluje kot posvetovalno telo varuha za spodbujanje in varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je Svetina od članic in članov želel slišati njihova stališča o razmerah v zvezi z epidemijo koronavirusne bolezni ter ukrepih za omejitev širjenja bolezni.

Člani in članice Sveta so na začetku seje varuhu Svetini čestitali za izjemen, zgodovinski dosežek, saj je institucija Varuh človekovih pravic RS po več letih prizadevanj vendarle uspela pridobiti status A po Pariških načelih o položaju in delovanju nacionalnih institucij za človekove pravice. To je najvišji možen status, ki ga je po navedenih načelih, sprejetih s strani Generalne skupščine Združenih narodov, mogoče doseči.
Udeleženci seje so se strinjali, da novo pridobljeni status pomeni predvsem veliko priznanje in potrditev dosedanjega dela institucije Varuha.

»Pridobitev omenjenega statusa je signal slovenski državi, da sta spoštovanje Varuha kot nacionalne institucije za človekove pravice in njegova krepitev prava pot. Status A pa nam bo odslej omogočal tudi polno sodelovanje na različnih zasedanjih v okviru Združenih narodov in na regionalni ravni, pa tudi v organih Globalnega zavezništva nacionalnih institucij za človekove pravice in Evropske mreže nacionalnih institucij za človekove pravice, kjer je pridobil tudi volilno pravico,« je pojasnil Svetina.

Ob tem se je zavezal, da bo skupaj s svojimi sodelavkami in sodelavci svoje delo še naprej opravljal kar najbolj zavzeto in strokovno. »V času epidemije, ko smo bili soočeni z novo realnostjo, smo Vlado RS oz. resorna ministrstva aktivno opozarjali na ukrepe, za katere smo v instituciji presodili, da posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine. Od 40 pobud, ki smo jih naslovili na Vlado RS, smo bili uspešni kar pri 38, kar pomeni, da je vlada v večini primerov sledila našim pomislekom in predlogom,« je povedal varuh človekovih pravic.

Člani Sveta so se strinjali, da nas nova realnost, ki je na življenja ljudi zelo vplivala, postavlja pred nove izzive. Izpostavili so, da so nekateri omejitveni ukrepi nesorazmerni in vredni dodatne pozornosti. Izpostavili so aplikacijo Ostani zdrav, ki je po mnenju nekaterih članov neučinkovita in nesmiselna, podobno menijo tudi za omejitev gibanja ponoči. Poudarili so, da morajo biti vladni protikoronski ukrepi začasni, sorazmerni, dobro strokovno utemeljeni in pregledni. Člani Sveta so se strinjali, da tudi druge vlade po svetu sprejemajo podobne ukrepe in da je prav, da v obstoječi situaciji odgovorni v državi v prvi vrsti poskrbijo za zdravje in življenje prebivalk in prebivalcev, dokler so ukrepi začasne narave in dokazano sorazmerni.

Med drugim so izrazili tudi nezadovoljstvo, ker Varuh od vlade še ni prejel vsebinskega odgovora na njegovo priporočilo, da naj vlada pri sprejemanju svojih odločitev zagotavlja presojo posledic sprejetih ukrepov (tudi protikoronskih) na temeljne človekove pravice in svoboščine skladno z ustavo in mednarodnimi obveznostmi.

Varuh Svetina je pojasnil, da se je v prvem valu epidemije največ pobud nanašalo na ukrepe v zvezi z nošenjem mask,  kjer je izstopala predvsem tematika upoštevanja ukrepa v trgovinah, zaprtih javnih prostorih, v šolah in v vrtcih. Mnoge ljudi, ki so se obrnili na institucijo Varuha so skrbele zahteve delodajalcev po nošenju mask. V drugem valu epidemije pa je Varuh obravnaval več pobud, ki so se nanašale na ukrep prepovedi gibanja v nočnem času, na zaprtje šol in izvajanje pouka na daljavo, na omejen dostop do druge zdravstvene oskrbe, ki ni povezana s COVID-19, na obvezno cepljenje ter na t. i. prisilno upokojevanje.