Varuh se je že v letu 2020 ukvarjal s problematiko pomanjkanja izbranih zdravnikov. Pisanja pobudnikov kažejo na to, da rešitve problema še nekaj časa ne bo. Varuh je Ministrstvo za zdravje in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ponovno opozoril na probleme, s katerimi se srečujejo pobudniki, ko želijo dostopati do svojega osebnega zdravnika. ZZZS je predstavil svoj vidik težave. MZ nas je seznanilo z ukrepi, ki jih je sprejelo in na podlagi katerih pričakuje izboljšanje trenutnega stanja. Varuh do neke mere sicer lahko razume pojasnila Ministrstva za zdravje, zavedamo pa se tudi, da problematika pomanjkanja izbranih zdravnikov ni nova in traja že več let. Zavedamo se tudi pomembne vloge primarnega zdravstvenega varstva, ki predstavlja vstop pacienta v zdravstveni sistem. Čas je pokazal, da dosedanji ukrepi in rešitve MZ niso prinesli željenih rezultatov. Stanje na tem področju se iz leta v leto slabša, kljub zagotovljenim finančnim sredstvom. S tega vidika nas prizadevanja MZ niso prepričala, saj dosedanji ukrepi (za zdaj) niso obrodili sadov. Poleg tega pa so nekateri ukrepi, npr. »popularizacija primarne ravni, prenova mreže NMP in dežurnih služb«, nejasni z vidika njihove uresničitve. Zato Varuh ponovno ugotavlja, da je posameznikom, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika, kršena pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS, natančneje gre za kršitev pacientove pravice do proste izbire zdravnika (9. člen ZPacP) in posledično tudi kršitev pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (10. člen ZPacP).

* * *

Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) se je že v letu 2020 ukvarjal s problematiko pomanjkanja izbranih zdravnikov. V zvezi s tem smo pisali Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Ministrstvu za zdravje (MZ). Pobudniki so nas v teh dveh letih ves čas opozarjali na težave pri izbiri izbranega zdravnika. V določenem časovnem obdobju je s težavami na tem področju izstopal zdravstveni zavod v večjem slovenskem mestu. Pobudniki, ki so pogosto starejše osebe, nevešče iskanja po spletu in pogosto nimajo svojega prevoza, se sprašujejo, v čem je smisel plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja, če ne morejo koristiti pravic iz tega naslova. Obupujejo nad načinom dela (in organizacijo dela), saj zdravnika, ki je »odšel«, vsak dan nadomešča nov zdravnik in vsakič znova mora pacient pojasnjevati svoje zdravstvene težave drugemu zdravniku. Pobudnik, ki se je obrnil na Varuha, je npr. pojasnil, da se v zdravstvenem zavodu nihče ne oglasi na telefon. Ko pošlje e-pošto, dobi odgovor avtomatskega odzivnika, da bo v treh delovnih dneh prejel odgovor. Nato v treh dneh dobi odgovor, da naj se obrne na zdravnika, ki trenutno nadomešča njegovo izbrano zdravnico. In tako se vrti v začaranem krogu.

Varuh je v zvezi s tem že ugotovil, da je posameznikom, ki si ne morejo izbrati osebnega zdravnika, kršena pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave RS, natančneje gre za kršitev pacientove pravice do proste izbire zdravnika (9. člen ZPacP) in posledično tudi kršitev pacientove pravice do primerne, kakovostne in varne zdravstvene obravnave (10. člen ZPacP). Pri tem smo ocenili, da urgentna zdravstvena obravnava lahko zadosti le »urgentnim« zdravstvenim težavam. Za kakovostno obravnavo in zdravljenje npr. kroničnih bolnikov pa Varuh meni, da mora biti vzpostavljen odnos zaupanja med zdravnikom in pacientom, do česar lahko pride le, če pacient ima izbranega zdravnika (istega, ne ob vsaki zdravstveni obravnavi drugega), ki ga pozna in mu zaupa.

Na težave pacientov smo ponovno opozorili MZ in ZZZS. Slednji je pojasnil, da se strinja z ugotovitvami Varuha, saj tudi oni prejemajo precej pritožb zavarovanih oseb, ki si ne morejo izbrati novega zdravnika. ZZZS meni, da težave izvirajo iz sistemskih razlogov, nastalih v preteklosti. Zdravniki imajo namreč možnost odklanjati nove paciente v skladu z omejitvijo, ki je bila pred leti določena na osnovi dogovora med Vlado Republike Slovenije in zdravniškim sindikatom FIDES. Glede na omejitev 1.895 glavarinskih količnikov bi trenutno v sistemu potrebovali preko 200 dodatnih zdravnikov, ki pa jih ni in jih tudi izobraževalni sistem ne more kmalu zagotoviti. »Uvoz« zdravnikov iz tujine je zaradi vseh postopkov zelo dolgotrajen proces. Zdravniki sicer lahko sprejemajo paciente nad postavljeno omejitvijo, za to so tudi finančno nagrajeni, vendar se za to možnost večinoma ne odločajo.

MZ že več let beleži zmanjšano zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine. MZ je povečalo število mest za specializacijo iz družinske medicine, uveden je bil dodatek za specializante družinske medicine v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače specializanta, sekundariji v okviru izbirnega dela sekundariata prve tri mesece opravijo na področju družinske medicine ali urgentne medicine. MZ usklajuje tudi možne načine zagotovitve dodatnih ambulant na primarni ravni, za katere se predvideva pričetek delovanja najkasneje s 1. 10. 2022. MZ zagotavlja, da bo v nekaj mesecih do enega leta jasen učinek teh kratkoročnih ukrepov. MZ se zaveda, da je pomanjkanje zdravnikov družinske medicine dejstvo, ki ga ne morejo rešiti na kratek rok, saj specializacija traja štiri leta. Zato MZ išče načine, kako bi z obstoječim kadrom lahko povečali dostopnost do osebnega zdravnika na primarnem nivoju in na ta način ugodne učinke dosegli prej. S tem v zvezi so predvideli ukrepe, ki bodo:

• razbremenili trenutno aktivne zdravnike družinske medicine in jim na ta način omogočili več časa za delo s pacienti – da bi torej v okviru svojih ambulant lahko obravnavali več pacientov (zmanjšanje administrativnega dela, prerazporeditev nalog na druge člane tima, ki ga bodo okrepili z dodatnimi medicinskimi sestrami in administratorji, digitalizacija, razbremenitev sočasnega dela) ter
•  otivirali in nagradili tiste zdravnike oziroma ekipe, ki bodo delali v dodatnih ambulantah, da bi torej vsaj določeno število zdravnikov obravnavalo paciente v dodatnih ambulantah.

Poleg navedenega načrtujejo tudi srednjeročne ukrepe, ki bodo naslovili področja digitalizacije, e-kartona, dodatne razbremenitve družinskih zdravnikov z nadaljnjo kadrovsko popolnitvijo okrepljenih timov in optimizacijo dela, prenovo mreže NMP in dežurnih služb, popularizacijo primarne ravni itd. Pri teh ukrepih se bodo učinki poznali v obdobju 3–5 let. Pri dolgoročnih ukrepih in povečanju števila zdravnikov in ostalih kadrov pa bodo učinki vidni postopno po nekaj letih do končnega stanja v obdobju 8–10 let.

Varuh z odgovorom MZ ni zadovoljen. Do neke mere lahko razumemo pojasnila MZ, zavedamo pa se, da problematika pomanjkanja izbranih zdravnikov ni nova. Primarno zdravstveno varstvo ima pomembno vlogo, saj predstavlja vstop pacienta v zdravstveni sistem. Čas je pokazal, da dosedanji ukrepi in rešitve MZ niso prinesli željenih rezultatov. Stanje na tem področju se je še poslabšalo, kljub zagotovljenim finančnim sredstvom. S tega vidika nas prizadevanja MZ niso prepričala, saj dosedanji ukrepi (vsaj do sedaj) niso obrodili sadov. Poleg tega pa so nekateri ukrepi, npr. »popularizacija primarne ravni, prenova mreže NMP in dežurnih služb«, nejasni z vidika njihove uresničitve (kako bo MZ populariziralo delo na primarni ravni trenutno ni jasno razvidno, prav tako pa tudi ne, kako bodo prenovili dežurne službe, glede na to, da je kadra premalo). Poleg tega se je izkazalo, da finančna motivacija ni zadostna, da bi se zdravniki odločali za delo v dodatnih ambulantah. To možnost namreč imajo že sedaj.

Varuh glede na navedeno pobude na tem področju ocenjuje za utemeljene, prizadevanja MZ pa vsaj glede na trenutne rezultate za nezadostna. 9.4-26/2022