Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (v nadaljevanju: Varuh) je pri svojem delu obravnaval pobudo v zvezi z izbrisom iz evidence brezposelnih oseb. Po navedbah pobudnika naj bi bil ta izbrisan iz evidence brezposelnih oseb leta 2005, razlogi za navedeno pa mu niso bili jasni oz. so mu uradne osebe odgovarjale 'da tako pač je'.

Varuh je na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju: Zavod) naslovil poizvedbe in ugotovil, da je bil pobudnik na podlagi odločitve komisije Centra za socialno delo ter Zavoda v skladu z Zakonom o zaposlovanju in  zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F) izbrisan iz evidence brezposelnih oseb in "prenešen pod okrilje" Centra za socialno delo kot začasno nezaposljiva oseba na podlagi ugotovitev zaposlitvenega načrta v skladu s 70. členom Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB-F) nekje v letu 2005. Z izjemo zaznamka pri Zavodu, da je bila oseba izbrisana iz evidence brezposelnih oseb in »prenešena« pod okrilje CSD, zavod zaposlitvenega načrta (ki je bil najverjetneje uničen nekje v letu 2007 po preteku dvoletnega roka za hrambo zaposlitvenih načrtov) pobudnika ni več hranil, saj zaposlitveni načrti niso bili klasificirani kot dokumenti v trajni hrambi. Na podlagi navedenega je Varuh sklenil, da je bil z uničenjem omenjenih dokumentov kršen 2. člen Ustave Republike Slovenije, ki določa, da je Slovenija pravna in socialna država (načelo pravne varnosti), saj so zaposlitveni načrti spreminjali pravni položaj osebe, na katero so se nanašali (t.j. prenos posameznika iz evidence brezposelnih oseb v evidenco začasno nezaposljivih oseb in s tem povezanimi pravicami in dolžnostmi), ne da bi se shranjevali podobno kot odločbe (t.j. trajno).

Zavod je kot dodaten razlog zoper trajno hrambo zaposlitvenih načrtov navajal tudi določbe iz Zakona o varstvu osebnih podatkov (tako glede podlage za hrambo občutljivih osebnih podatkov v zakonu kot tudi glede trajne hrambe tovrstnih podatkov). V zvezi z zakonsko podlago za hrambo občutljivih osebnih podatkov smo Zavod opozorili na 2. točko drugega odstavka 123. člena ZUTD, skladno s katerim bi moral Zavod za osebe, ki so začasno nezaposljive že po veljavni ureditvi voditi podatke o razlogih za prenehanje vodenja v evidenci (torej občutljive osebne podatke). Opozorili pa smo jih tudi na 4. odstavek 9. člena ZVOP, ki določa, da se lahko v javnemu sektorju izjemoma (torej tudi brez zakonske podlage) obdelujejo tudi tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V zvezi z rokom hrambe občutljivih osebnih podatkov pa smo opozorili, da bi bilo potrebno »namen« iz 21. člena ZVOP šteti za izkazan vsaj v obdobju, v katerem se oseba vodi v evidenci začasno nezaposljivih oseb oziroma ustrezno dobo po navedenem izbrisu.

Z ugotovitvami in predlogi Varuha smo seznanili tudi Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ki jih je štelo za utemeljene. Ocenilo je, da zaposlitveni načrt, s katerim je bilo ugotovljeno, da se določena oseba šteje za začasno nezaposljivo, predstavlja zadnji veljavni zaposlitveni načrt te osebe in je ključen za njeno nadaljnjo obravnavo. Izrazili so mnenje, da bi se morali omenjeni zaposlitveni načrti hraniti dlje od dveh let oziroma dlje kot običajni zaposlitveni načrti. O navedenem so obvestili tudi Zavod, ki jim je sporočil, da je zahtevana rešitev za daljšo hrambo omenjenih zaposlitvenih načrtov tehnično zahtevnejša ter terja dodaten čas in zagotovitve kadrovskih in finančnih virov. Dokončno rešitev glede implementacije našega predloga nam bo tako ministrstvo posredovalo šele, ko bo pridobilo dodatne informacije glede možne tehnične izvedbe podaljšanja hrambe zaposlitvenih načrtov; temu bo Varuh skrbno sledil. Pobuda je bila utemeljena, Varuh je ugotovil kršitve ustavnega načela o pravni varnosti. 4.2-7/2017