Varuh človekovih pravic RS je v četrtek, 28. 5. 2015, pripravil četrto redno srečanje s predstavniki civilne družbe s področja okolja in prostora v letu 2015, ki je že 43 po vrsti od začetkov leta 2010. Tokrat je bil gost prof. dr. Dušan Plut, ki je spregovoril o onesnaževanju okolja in trajnostno sonaravnem razvoju v Sloveniji, odnosu države do te problematike, sedanjem stanju in vlogi nevladnih organizacij pri tem.

Prof. dr. Plut je opozoril, da se premalo zavedamo, da človeštvo presega sposobnosti planeta in da trajnostni sonaravni razvoj terja prilagoditev dejavnosti naravi. Predstavil je položaj Slovenije, ki je po BDP-ju med 30. in 35. mestom na svetu, kar pomeni, da blagostanje imamo, vendar je vprašanje, kako je družbeni dohodek na prebivalca razporejen. V 20. letih demokracije smo ob neznatnem povečanju prebivalstva povečali okoljski odtis za 50 odstotkov, je opozoril. Dosegamo blagostanje na račun izčrpavanja okolja, kar je nedopustno, je dejal.

Opozoril je na možnosti, ki jih Slovenija ima za sonaravni razvoj. Imamo ogromne potenciale: vodne vire, gozdne ekosisteme, ohranjene in pestre sonaravne podeželske pokrajine, dovolj potencialnih kmetijskih zemljišč in obnovljive vire. Da bi lahko šli v tej smeri, je nujno sprejeti tudi nekaj izzivov v regionalni politiki, ki bi morala delovati v smeri ohranjanja prebivalstva na demografsko rizičnih območjih pa tudi drugje. Lokalna prilagoditev je lažja kot prilagoditev na državni ravni. S tem kar imamo, bi morali pridobivati več blagostanja za vse, je dejal.

Opozoril je, da ni mogoče doseči okoljske države brez socialne. Potrebujemo družbeno okoljski prelom. Nujno je povečati število produktivnih delovnih mest, ki pa nam jih naravni kapital Slovenije ponuja. Možnosti so v energetski in prehrambeni samooskrbi, turizmu, ekologizaciji industrije, na področju obnovljivih virov in drugje.

Kot najtežji okoljski problem in tudi izziv je izpostavil breme preteklih onesnaževanj okolja, zastrupljenost prsti. Sanacija terja velika finančna sredstva, a jo je nujno čim prej izvesti.

Prikazal je razlike med možnostmi razvoja na vzhodu države in na zahodu in dodal, da bi morala biti posebna planska območja deležna pomoči države, saj je zdravje ljudi na teh območjih ogroženo. Razvoj Slovenije je nujno dosegati okoljsko vzdržno, je še povedal.

Opozoril je še na vlogo civilne družbe pri okoljskih vprašanjih, saj je ta branilec ustave, ker člene o pravici do zdravega okolja in zdravja jemlje resno in zagovarja močno različico trajnostnega razvoja. Nevladne organizacije in društva so se v zadnjih letih okrepila s strokovnimi argumenti in so lahko legitimni sogovornik pri oblikovanju politik do okolja in prostora. Nujno pa je, da jih država sprejme kot sogovornika in jih pravočasno vključuje v procese družbenega in prostorskega odločanja. Da bi lahko civilna družba delovala v smeri trajnostnega razvoja, pa je nujno od politike neodvisno financiranje, saj je sedaj velikokrat prisiljena svoje interese 'prodati' za golo eksistenco.
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je izrazila zadovoljstvo, da je Varuh civilno družbo že prepoznal kot legitimno sogovornico, tudi državi, in si tudi preko tovrstnih srečanj prizadeva okrepiti njen glas.

Udeleženci srečanja so v nadaljevanju opozorili na pomen budnosti civilne družbe pri preprečevanju posegov v naravo s strani kapitala, na nujnost spremenjenega sistema monitoringa, na nujen nadzor dimnikarskih služb, na problematiko socialnega podjetništva, na slabo stanje lesne industrije in razloge za to, na nujno poenotenje delovanja nevladnega sektorja. Opozorili so še na to, da Slovenija ne spoštuje evropske zakonodaje in da brez strategije prostorskega načrtovanja ni mogoč noben razvoj, sploh ne trajnostni. Poudarili so tudi potrebo po aktivnem vključevanju ministrstva za zdravje v okoljske zadeve in opozorili na vlogo policije in inšpekcijskih služb pri uresničevanju pravice do zdravega življenjskega okolja, ki jo opredeljuje 72. člen Ustave.