Skupna izjava civilne družbe ob 10-letnici Opcijskega protokola h Konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju


Mučenje, nasilje in zloraba zastrupljajo družbe. Napadajo človeško dostojanstvo žrtev, povzročijo trpljenje njihovih družin in spodkopavajo zaupanje v državo. Tveganje, da bodo posamezniki podvrženi mučenju in drugemu krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju obstaja v okoljih, kjer so osebe, ki jim je odvzeta prostost. Nobena država ni imuna pred temi tveganji. Zato je preventiva potrebna povsod, v vsakem trenutku.

S sprejetjem Opcijskega protokola h Konvenciji ZN proti mučenju (OPCAT) decembra 2002 s strani Generalne skupščine Združenih narodov so države okrepile svojo zavezo preprečevati mučenje in drugo slabo ravnanje vseh oseb, ki jim je odvzeta prostost. OPCAT odpira kraje za pridržanje zunanjemu in neodvisnemu nadzoru, s povezavo mednarodnih in nacionalnih organov, Pododborom OZN za preprečevanje mučenja (SPT) in ustreznih nacionalnih preventivnih mehanizmov držav članic (DPM).

OPCAT je začel veljati 22. junija 2006. V zadnjem desetletju je ta globalni sistem za preprečevanje mučenja in drugih oblik slabega ravnanja okrepil sodelovanje in izmenjavo praks med vladnimi in nevladnimi akterji, DPM-ji in Združenimi narodi, pri izboljšanju obravnavanja vseh pridržanih oseb oziroma tistih, ki jim je omejena svoboda gibanja. Doslej je ratificiralo ali pristopilo k OPCAT-u že  81 držav po vsem svetu, še 17 držav ga je podpisalo in še veliko več jih je v postopku, da to storijo. Več kot 60 držav je tudi ustanovilo svoje DPM-je, med njimi Slovenija. Z delom je začel potem, ko je bil leta 2006 sprejet Zakon o ratifikaciji Opcijskega protokola h konvenciji proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju (MOPPM). 

OPCAT je s svojim proaktivnim in v rešitve usmerjenim pristopom pripeljal do izjemnih dosežkov pri preprečevanju mučenja po vsem svetu. Samo dejstvo, da imajo SPT in DPM-ji pooblastila za dostop do katerega koli kraja, kjer so osebe z omeneno svobodo gibanja ali jim je bila odvzeta prostost, služi kot svarilo pred zlorabami, povečuje preglednost in spodbuja odgovornost za dejanja mučenja in slabega ravnanja, storjena v prostorih za pridržanje.

Pomemben napredek je mogoče opaziti v državah, ki so ratificirale OPCAT in oblikovale učinkovite DPM-je. Zahvaljujoč dokumentaciji o slabih razmerah, ki so jo zbirali DPM-ji in SPT, so bili nekateri prostori za pridržanje zaprti, v mnogih primerih pa so se razmere v zaporih izboljšale, zlasti v zvezi z ustreznimi standardi zdravja, prehrane in bivanja. Prakse pridržanj z elementi zlorab, kot je uporaba ponižujočih ali bolečih prisilnih sredstev, invazivni telesni pregledi ih zapiranje v samice, so se zmanjšale. Posebna tveganja, ki so jim bile izpostavljene nekatere bolj ranljive skupine, kot so otroci, ženske, LGBT osebe, priseljenci in invalidi, so bile s pomočjo teh neodvisnih teles transparentno izpostavljene. Rezultat tega pa je odprava teh tveganj v nekaterih primerih ali odprti postopki za odpravo. Pomembne spremembe so bile uvedene tudi v nacionalnih zakonodajah in politikah v zvezi s položajem oseb, ki jim je bila odvzeta prostost, kar je vodilo v konkretne izboljšave na več področjih, vključno z upravljanjem in reformo zaporov, izboljšavami pravnega varstva za otroke in na področju duševnega zdravja.

Kljub vidnemu napredku pa je prvih 10 let izvajanja OPCAT razkrilo tudi nekaj izzivov. V nekaterih primerih so države prepozno vzpostavile svoje DPM-je ali pa se niso vključili v sodelovanje za vzpostavitev teh teles. V nekaterih primerih države ne sodelujejo zadovoljivo z SPT-jem in nacionalnim DPM-jem, na primer tako, da ne zagotavljajo zadostnih sredstev za delo teles ali ovirajo dostop do nekaterih prostorov za pridržanje ali pa ne izvajanju priporočil SPT-ja in DPM-ja. V nekaterih primerih se DPM-ji soočajo s pomanjkanjem neodvisnosti in strokovnega znanja, potrebnega za izvajanje svojega mandata.

Preprečevanja mučenja in drugih oblik slabega ravnanja zahteva stalno, dolgoročno in usklajeno delovanje. Zato je čas, da vse države, tiste, ki so že storile veliko in tiste, ki se šele nameravajo pridružiti OPCAT-u, več vlagajo v ta globalni preventivni sistem in obnovijo svojo zavezo za izvajanje ukrepov za učinkovito zaščito oseb, ki jim je odvzeta prostost, pred mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja.

Zato pozivamo vse države, da :
• v naslednjih 10 letih spodbujajo univerzalno ratifikacijo OPCAT ter spodbudijo tudi tiste države, ki ga še niso ratificirale ali pristopile k pogodbi, da to storijo;
• vzpostavijo učinkovite DPM-e, če tega še niso storile;
• zagotovijo DPM-om potrebno neodvisnost, pooblastila za dostop in vire za delo;
• zagotovijo varnost vseh oseb, ki v stiku z DPM-ji in SPT-jem ter
• sodelujejo v konstruktivnem dialogu z SPT-jem in DPM-ji in sprejmejo ukrepe za izvajanje njihovih priporočil za zmanjšanje tveganja mučenja in slabega ravnanja.


Podpisani:

- Amnesty International (AI)
- Anti-Torture Initiative (ATI)
- Association for the Prevention of Torture (APT)
- Defence for Children International (DCI)
- DIGNITY - Danish Institute against Torture
- Human Rights Implementation Centre at University of Bristol Law School
- International Commission of Jurists (ICJ)
- International Detention Coalition (IDC)
- International Federation of Action by Christians for the Abolition of Torture (FIACAT)
- International Rehabilitation Council for Torture Victims (IRCT)
- Ludwig Boltzmann Institute of Human Rights (BIM)
- Mental Disability Advocacy Centre (MDAC)
- Penal Reform International (PRI)
- REDRESS
- World Organisation Against Torture (OMCT)