Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je včeraj, 13. 8. 2014, poslovala v Občini Bovec. To je bilo že deveto poslovanje zunaj sedeža v letošnjem letu.
Zjutraj se je najprej srečala z bovškim županom Sinišo Germovškom, zatem pa na pogovore sprejela 6 pobudnikov. Tudi tokrat je ugotavljala je, da se ljudje brez ustrezne pravne pomoči težko znajdejo in niso zmožni braniti svojih pravic, zadeve pa vmes že zastarajo.
Župan Bovca jo je seznanil z 11-odstotno brezposelnostjo, k njej je precej prispeval tudi stečaj zaradi bovškega hotela Kanin. Varuhinja je kot dobro ocenila povečanje števila javnih del, veseli jo tudi, da občina pomaga socialno ogroženim. Deložacij po zagotovilih župana ne uporabljajo, pač pa skušajo tistim, ki ne morejo plačevati najemnine v najetih stanovanjih, nuditi različno pomoč, da se lahko izognejo deložaciji kot skrajnemu ukrepu.
Varuhinja je zadovoljna z aktivnostjo posoškega razvojnega centra, ki si prizadeva za štipendijsko politiko in dodeljevanje štipendij.
Župan je varuhinjo podrobneje seznanil s potekom še nedokončane popotresne obnove po potresih v letih 1998 in 2004, govorila pa sta tudi o problematiki kategorizacije javnih cest, ki jo Varuh zaznava po celi Sloveniji in v zvezi s katero na bovškem ustrezno ukrepajo.
Dotaknila sta se tudi šotorišča na Bovškem, za katerega je lastnik zemljišča na Upravni enoti Žalec dobil odločbo o opravljanju dopolnilne dejavnosti na kmetiji, lastniki tamkajšnjih kampov pa ga ocenjujejo kot nelojalno konkurenco. Župan je ocenil, da se dopolnilna dejavnost na kmetiji lahko opravlja tam, kjer je kmetija, ne pa na zemljišču, oddaljenem več kot 100 kilometrov. Za mnenje so vprašali Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Župan je lahko včeraj ob koncu poslovanja varuhinjo že seznanil z mnenjem ministrstva, ki med drugim pravi, da je izvajanje šotorske dejavnosti možno le na zemljiščih, ki jih določa občinski prostorski načrt in da so lastniki kmetijskih zemljišč dolžni ta uporabljati kot dobri gospodarji.
Varuhinja tokrat po poslovanju ni imela novinarske konference, pač pa je svoje ugotovitve posredovala v šestih ločenih izjavah medijem.
Eno od njih lahko poslušate tukaj.
Sicer ji je šest pobudnikov, s katerimi se je sestala, predstavilo svoje osebne stiske zaradi izgube službe, šikaniranja na delovnem mestu, daljnovodov na zasebnem zemljišču in postopkov izvršbe, v katerih so se znašli zaradi poroštva nekdanjemu partnerju.
Pobudnica je varuhinjo seznanila tudi s svojim primerom dedovanja od ne najbližjega sorodnika, ki pa zgolj prekomerno bremeni njen dohodek z davkom, dediščine pa ne more uživati. Varuhinja pa je bila seznanjena tudi s primerom neplačevanja preživnin.
V izjavi za STA je izpostavila tudi primer nezadovoljnega očeta, ki je svojemu otroku v času študija plačeval prispevek na podlagi prostovoljne vključitve v obvezno pokojninsko zavarovanje. Po zadnji pokojninski reformi pa se tako plačano zavarovanje namreč ne všteva več v pokojninsko dobo brez dokupa. Pri varuhu zaradi več sorodnih pobud po besedah varuhinje zbiramo potrebne podatke in preučujejo možnosti, da bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za varstvo zakonitosti.
