Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, se je s svojimi sodelavkami 14. 7. 2016 sestala z ministrico za okolje in prostor Ireno Majcen. Pogovoru so prisostvovali tudi namestnica varuhinje mag. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalke Varuha, Sabina Dolič, Barbara Kranjc in Liana Kalčina. Ministrico je spremljala vodja kabineta Elena Del Fabro.
Po srečanju sta dali skupno izjavo za javnost. Lahko jo poslušate tukaj.
Varuhinja je uvodoma povedala, da je bilo v letu 2015 do sedaj največje število (178) obravnavanih pobud s področja okolja in prostora. Delež utemeljenih pobud je skoraj 20-odstoten. Največkrat so se v letu 2015 na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) obračali pobudniki in izražali nestrinjanje z umeščanjem posegov v prostor. Velikokrat so imeli pripombe zoper sodelovanje javnosti v postopkih okoljskega in prostorskega odločanja.
V pogovorih so pozornost posvetili pregledu aktivnosti Ministrstva za okolje in prostor za izboljšanje stanja okolja, zlasti v Mežiški dolini, Celjski kotlini in Zasavju. Varuhinja je vztrajala, da je nujno treba nadaljevati s sanacijo degradiranih okolij. Da je to nujno, nas zlasti opozarjajo meritve vsebnosti svinca v krvi otrok. Kljub izboljševanju stanja, Varuh opozarja na nesprejemljivost zdravju škodljivih vplivov, zlasti do nekaterih skupin prebivalcev (otroci, bolniki, starejši..).
Še vedno smo soočeni z škodljivim vplivom MP10 delcev. Industrija, kurišča gospodinjstev, promet in drugo povzročajo hudo onesnaženje zraka in našega okolja. Posebej kritični so prašni delci (PM10 in manjši), najbolj izpostavljena pa so mestna središča. Sprejeti so vsi odloki o načrtu za kakovost zraka, ki bi sicer morali biti sprejeti do konca leta 2006 (dve leti po vstopu v Evropsko unijo). V letu 2015 je vlada pripravila in sprejela podrobne programe ukrepov iz omenjenih odlokov. Vse to skupaj s predvidenimi državnimi spodbudami (podnebni sklad in kohezijska sredstva) pomeni možnost napredka na področju kakovosti zraka. Kljub temu, da so bili sprejeti odloki (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Kranj, Novo mesto, Zasavje), še vedno dihamo zelo slab zrak, kar lahko prizadene zdravje ljudi. Ministrica je izpostavila tudi pozitivne ukrepe Ljubljane in drugih mest, ki vlagajo v razvoj javnega prometa in druge ukrepe, ki dolgoročno pomenijo dvig kakovosti zraka.
Pozornost so posvetili tudi vprašanjem s področja stanovanjske problematike, nadzoru nad delom upravnikov, vzpostavitve vzvodov za učinkovito ukrepanje pri upravljanju večstanovanjskih stavb in delu stanovanjske inšpekcije. Priporočilo Varuha, da naj Ministrstvo za okolje in prostor pripravi spremembe Stanovanjskega zakona in v njem opredeli obveznost občin, da zagotovijo določeno število bivalnih enot, je še vedno aktualno.
Ministrica je vztrajala, da predpisa o vonjavah ne potrebujemo, ker bi z doslednim izvajanjem že sprejetih pravil in upoštevanjem pravil pri prostorskem načrtovanju te težave obvladovali brez dodatnih predpisov. Mnogo se da storiti tudi z komunikacijo med vsemi, ki povzročajo smrad ali ga morajo vsakodnevno prenašati.
Varuhinja je ponovno opozorila na problematiko preglednosti in učinkovitosti sistema prioritet gradbene inšpekcije. Varuh pozdravlja vzpostavitev prioritet razvrščanja prijav in že začetih inšpekcijskih postopkov. Iz prejetih pobud pa zaznava problem, da se neprioritetne zadeve rešujejo nerazumno dolgo. Zaradi takšne dinamike se pojavlja dvom o transparentnosti in nepristranskosti odločanja. Prioritetni način obravnave bi za zadostitev načelom objektivnosti, javnosti in preglednosti dela inšpekcije moral biti vnaprej določno opredeljen v predpisu in tudi javno objavljen.
Pozornost so namenili tudi vprašanjem nujnosti sodelovanja z nevladnimi organizacijami in civilnimi iniciativami pri reševanju posamičnih okoljskih problemov kakor tudi pri oblikovanju in sprejemanju sistemskih ukrepov.
