V okviru obravnave konkretne pobude glede domnevnih škodnih vplivov spremenjene prometne ureditve na ulici Šutna v Kamniku je Varuh človekovih pravic RS (v nadaljevanju Varuh) poizvedoval pri Zavodu za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju Zavod). Ta domnevno naj ne bi izdal kulturnovarstvenega soglasja oziroma pogojev, ker to naj ne bi bilo potrebno zaradi spremembe prometne ureditve. Iz pobude pa je Varuh razbral, da je verjetno ravno zaradi te spremembe prišlo do poškodb na objektih s statusom kulturne dediščine.

Povzeto iz odgovorov Zavoda izhaja, da je v pogovorih z Občino Kamnik sicer izpostavil nevarnost tresljajev, ki lahko imajo negativne vplive na varovane objekte. Zato je bilo sklenjeno, da bo hitrost po ulici omejena ter dodatno umirjena s talnimi ovirami. Zavod je še navedel, da če bi se na objektih pojavile minimalne poškodbe, bi bilo treba Šutno nemudoma zapreti za promet in določiti čas, ko bo Kamnik povsem neprevozen. V kasnejših odgovorih je Zavod tudi potrdil prejem prijave nastale škode. Po opravljenem ogledu je ugotovil, da so določene fasade na ulici Šutna potrebne celovite obnove, vendar ni mogel natančno oceniti nastale škode. Prav tako Zavod ni uspel pridobiti fotografij pred pričetkom del. Sporočil je še, da se strinja, da bi bilo za varovano območje kulturnega spomenika bolje, če začasno promet po tej ulici ne bi potekal, vendar ne razpolaga z nobenim dokumentom, ki bi to nedvoumno utemeljeval. Ker po mnenju Zavoda začasno prometno preureditev ni mogoče šteti za poseg v dediščino po sedemindvajseti točki 3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1), kulturnovarstvenega soglasja za preusmeritev ni bilo potrebno izdati. Med Zavodom ter Občino je bil sicer dogovorjen monitoring, ki pa ni bil izveden, saj naj bi Občina Kamnik ulico Šutna ponovno zaprla za motorni promet že v avgustu 2018. Svojo odločitev je Zavod še dodatno utemeljeval na dejstvu, da je sprememba prometnega režima mogoča s predpisom lokalne oblasti, da ne pomeni neposrednega gradbenega posega ter da gre za začasno spremembo prometnega režima.Argumenti Zavoda nas niso prepričali. Pojasnili smo, da navedena pravna podlaga le primeroma  našteva različne oblike posegov v kulturno dediščino. To pomeni, da Zavod ni striktno omejen na navedene situacije, nudijo mu le usmeritev z izpostavljanjem najbolj tipičnih primerov posegov. Namen takšnih zakonskih določb je v prvi vrsti pristojnemu organu dopustiti določeno diskrecijsko pravico glede odločitve, kaj zanj pomeni poseg v kulturno dediščino in tako tudi upoštevanje konkretnih okoliščin vsakega posameznega primera. Prav tako nismo sprejeli obrazložitve Zavoda, da monitoring ni bil izveden, saj naj bi Občina Kamnik ulico Šutna ponovno zaprla za motorni promet že v avgustu 2018. Neformalno dogovarjanje Zavoda in Občine Kamnik ob odsotnosti »potrebe« po kulturnovarstvenih pogojih oziroma soglasju je posledično vodilo v neupoštevanje jasnih navodil Zavoda, prav tako pa te kršitve »odredbe« Zavoda ni mogoče sankcionirati, ker ni bila odrejena s kulturnovarstvenimi pogoji. To je po našem mnenju nedopustno, prav tako pa izkazuje neodločno držo in ravnanje Zavoda, kar je Varuh sicer ugotovil že v letu 2008.Zavod nam je sporočil, da bo v prihodnje vztrajal na doslednem izvajanju monitoringa. To smo pozdravili, vendar menimo, da to ne zadostuje. Prepričani smo, da bi bila smiselna vključitev enotnega stališča v smernice za delo Zavoda, kar bi zagotovilo enotno prakso in tolmačenje relevantnih določb ZVKD-1 v podobnih primerih. To smo mu tudi priporočili. Zavod je priporočilo Varuha sprejel. V svoje interne smernice za ravnanje bo izrecno vključil tudi napotek za izdajanje kulturno varstvenih pogojev in soglasij oziroma mnenj v primerih spremembe prometnega režima v območjih spomenikov. Sodeloval bo tudi pri pripravi naslednjih sprememb ZVKD-1 in bo ob tehtni presoji predlagal zakonodajne spremembe, ki bodo omogočile učinkovitejše varstvo kulturne dediščine v takšnih in podobnih situacijah.Odziv Zavoda ocenjujemo kot ustrezen. Pobuda je bila utemeljena. 18.4-6/2018