Varuh človekovih pravic je danes pripravil spletni dogodek, na katerem je predstavil analizo tožilske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti v obdobju od leta 2008 do 2018. Po predstavitvi je potekala še razprava z uglednimi strokovnjaki, ki so se ali se še ukvarjajo s področjem sovražnega govora, o opažanjih in praksi pregona sovražnega govora v Sloveniji, tudi na spletu.
Varuh neprestano opozarja na pomen etike javne besede in z zaskrbljenostjo opaža, da se v javnosti povečuje sovražni govor ter neprimerno, nespoštljivo in neetično izražanje. Poleg tega se je za izdelavo analize odločil tudi zato, ker sta pred petimi leti Odbor Združenih narodov za človekove pravice in leta 2019 Evropska komisija proti rasizmu in nestrpnosti Sveta Evrope opozorila na porast sovražnega govora na spletu in izrazila zaskrbljenost, ker primeri sovražnega govora v Sloveniji skoraj nikoli niso preganjani.
Varuh obsoja spodbujanje sovraštva, nestrpnosti in neenakopravnosti. »Vse, ki sodelujejo v javni razpravi, še posebej nosilce oblasti, sem že večkrat pozval, naj se pri komuniciranju izogibajo spodbujanju sovraštva ali nestrpnosti na podlagi katerekoli osebne okoliščine. Opozarjam tudi na pomen samoregulacijskih mehanizmov in takojšnjega odziva na sovražni govor, kjer se le ta pojavlja,« je ob predstavitvi analize poudaril varuh človekovih pravic Peter Svetina.
Namen analize, ki jo je pripravil Varuhov Center za človekove pravice, je prispevati k vpogledu in razumevanju dejanske prakse pregona kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti, kot ga opredeljuje 297. člen Kazenskega zakonika (KZ-1). Termina 'sovražni govor' slovenski pravni red sicer ne pozna, po navadi je omenjen v kontekstu 297. člena KZ-1, zato v pravu govorimo o t. i. sovražnem govoru, je uvodoma med drugim pojasnila pomočnica vodje Centra za človekove pravice pri Varuhu človekovih pravic Republike Slovenije dr. Simona Drenik Bavdek.
Analiza je med drugim pokazala, da se je od obravnavanih 145 zaključenih tožilskih spisov oziroma zadev skoraj četrtina zaključila z neko sankcijo za storilca. Najpogostejši sta bili pogojna kazen zapora v trajanju od enega do šest mesecev in določitev različnih nalog na podlagi odloženega pregona. Varuh je v analizi ugotovil še, da večina od 243 osumljencev niso bili javne osebe, ampak običajni posamezniki. Večina spornih oziroma sovražnih izjav je bila objavljena na spletnih forumih in na družbenih omrežjih. Največ jih je bilo uperjenih proti LGBTI+ osebam, Romom, pripadnikom narodov nekdanje Jugoslavije, osebam z različnim političnim prepričanjem, muslimanom, beguncem in migrantom ter temnopoltim.
Iz analize sledi, da je bila v obdobju 2008–2012 skoraj polovica zadev takih, ki so se nanašale na sovražni govor na družbenih omrežjih, spletnih forumih in v komentarjih spletnih medijev, medtem ko je bilo v obdobju 2013–2018 takšnih zadev le 16 %. Medtem ko so tožilci v primerih spletnega sovražnega govora v obdobju 2008–2012 v polovici primerov (20) vložili obtožni predlog ali se odločili za odložen pregon, je Varuh v obdobju 2013–2018 zasledili le še en primer odloženega pregona in nobenega vloženega obtožnega predloga v primerih sovražnega govora na spletu. »Zakaj so tožilstva v tem obdobju obravnavala manj primerov spletnega sovražnega govora, pa ostaja vprašanje«, je v predstavitvi poudarila Jerneja Turin, svetovalka – analitičarka Centra za človekove pravice.
Pogostost ovadb ne odraža nujno realnega stanja spodbujanja sovražnosti do posameznikov ali skupin, saj vsi primeri takšnega ravnanja niso prijavljeni, je med drugim poudaril Miha Nabergoj, svetovalec – analitik Centra za človekove pravice, s čimer se je v razpravi po predstavitvi analize strinjala tudi Urša Valentič, koordinatorica projekta Spletno oko. Nabergoj je govoril še o možnosti, da se posameznikom oziroma skupinam prizna tudi upravičenje do subsidiarnega kazenskega pregona, v primeru, da tožilec od njega odstopi oziroma ga ne začne, dotaknil pa se je tudi kriminalitete iz sovraštva. Tudi tožilstvo se bori, da bi bile lahko skupine priznane kot subsidiarni oškodovanci, iskanje razumnega kompromisnega stališča pa je še v teku, je v razpravi dejal mag. Andrej Ferlinc, nekdanji vrhovni državni tožilec in vodja kazenskega oddelka na Vrhovnem državnem tožilstvu. Opozoril pa je tudi, da bo morala šele sodna praksa pokazati, v kolikšni meri je mogoče širiti kaznivo dejanje po 297. členu KZ-1 na druge okoliščine.
Pozdravil je analizo Centra in poudaril skupni cilj tako tožilstva, kot Varuha ter drugih organov in civilne družbe za zajezitev pojava sovražnega govora v javnem prostoru. »Sovražni govor jemlje dostojanstvo tako tistega, ki ga izreka, kot tistemu, proti kateremu je naperjen,« je uvodoma poudaril. Analiza proučuje tudi vpliv zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je mag. Ferlinc vložil še kot vrhovni državni tožilec s stališčem, da je treba zakonska znaka, da mora biti dejanje, storjeno »na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja in žalitev«, razumeti alternativno in ne kumulativno. V okviru analize se je sicer pokazalo, da so nekateri tožilci v praksi resda restriktivno razlagali te zakonske znake kaznivega dejanja iz 297. člena KZ-1, kar pa sicer ni v večjem obsegu vplivalo na zavrženje ovadb. Mag. Ferlinc je opozoril še na nevarnost sovražnega izražanja s strani vidnih javnih oseb, kar je lahko zelo sugestibilno za določene osebe, ki od besed hitro prehajajo v dejanja. »Odkrite ali prikrite zahteve, da bi se politična prepričanja pojavljala kot predmet pregona po 297. členu KZ-1, niso ustrezne. Represivni organi ne morejo postati hrbti, na katerih bi se politična nasprotja izravnavala,« je še dejal.
Breda Gačnik, višja kriminalistična inšpektorica specialistka iz Uprave kriminalistične policije pri Generalni policijski upravi je prav tako pozdravila analizo Centra in dejala, da organi odkrivanja in pregona na tem področju dobro sodelujejo, prav tako je kot dobro ocenila sodelovanje s Spletnim očesom. Spomnila je, da je Generalna policijska uprava v letu 2019 izdelala nove usmeritve za pravilno kvalifikacijo tega kaznivega dejanja. Zaradi epidemije se je življenje v veliki meri preneslo v virtualno računalniško okolje. Orodja, ki jih prispeva internet, so omogočila zaščito posameznika v varnem objemu doma in povečala anonimno širjenje nestrpnosti, sovražnosti in drugih oblik neustreznega komuniciranja. Znižal se je realni pritisk socialnega okolja na neželena vedenja, kar sicer opažamo tudi pri Varuhu, je dodala dr. Simona Drenik Bavdek. V GPU so opravili analizo za obdobje od 2016 do 2020, v katerem je se je pojavnost nestrpnega in sovražnega komuniciranja skokovito razmahnila. Bred Gačnik je pomanjkanje ustreznih orodij za sistematično spremljanje sovražnega govora ter tehniko in tehnologijo izpostavila kot ključni za uspešen pregona sovražnega govora na spletu.
Urša Valentič, koordinatorica projekta Spletno oko je poudarila, da jih je ob branju analize presenetilo, da je veliko odločitev tožilstva neobrazloženih, kar je onemogočalo identifikacijo razlogov za zavrženje neke ovadbe, vendar razume zakonska določila, ki to omogočajo. Poudarila je, da je Spletno oko v obdobju od 2008 do 2018 tožilstvu naznanilo 560 primerov domnevnega sovražnega govora. Opozorila je tudi, da do pregona na zasebno tožbo ali na predlog največkrat ne pride, čeprav so državljani opozorjeni, da v nekaterih primerih ne gre za možnost pregona po 297. členu KZ-1, pač pa so mogoče druge podlage za kaznovanje storilcev.
Udeleženci so se strinjali, da naj bo kazenski pregon neustreznega izražanja skrajno sredstvo. Zajezitev sovražnega govora in prizadevanja za vključujočo družbo različnih pogledov zahtevata različne vrste ukrepov. Mnogi izzivi so še na tehničnem in tehnološkem področju, nujno pa je sodelovanje med institucijami, organi pregona in sojenja ter civilno družbo, so še poudarili udeleženci dogodka.
ANALIZA:
