Ob obravnavi poročila varuha človekovih pravic za leto 1998 v državnem zboru se je do vsebine dokumenta oziroma današnjega nastopa Ivana Bizjaka opredelila večina poslanskih skupin; od strankarskih predstavnikov je bilo ob načelni podpori tej pomembni instituciji mogoče slišati več kritičnih opazk na račun države in oblasti, nekaj pripomb na pomanjkljivosti obravnavanega poročila, večina nastopajočih pa je menila, da bi bilo v prihodnje treba letna varuhova poročila obravnavati bolj ažurno.

Ob varuhovih ugotovitvah, da so problemi na tem področju predvsem posledica slabega delovanja države, se je Samo Bevk v imenu Združene liste zavzel za to, da bi vlado zavezali k pripravi ustreznega programa, na podlagi katerega bi v čim krajšem času sprejeli približno 20 zakonov, s katerimi bo mogoče zagotoviti učinkovito varovanje človekovih pravic v državi. Vlada bi lahko omenjeni program pripravila v mesecu dni, je prepričan opozicijski poslanec, ki je v nadaljevanju daljšega nastopa opozoril na številne "napake v socialni sliki države".

Za Antona Delaka in Demokratično stranko upokojencev, bo treba za razrešitev problemov iz ombudsmanovega poročila storiti še veliko. Vendar, če obravnavano poročilo primerjamo s prejšnjimi in upoštevamo sprejete ukrepe iz leta 1999, potem je na področju varovanja človekovih pravic mogoče ugotoviti velik napredek, je ocenil Delak in se pri tem skliceval na strankine izkušnje. Izboljšanje naj bi se namreč kazalo predvsem v manjšem številu in vsebini pisem ter telefonskih klicev posameznikov, ki iščejo pomoč na sedežu stranke. V zadnjem času naj bi na stranko klicali predvsem ljudje, ki se pritožujejo nad počasnostjo postopkov in v tem okviru najpogosteje nad brezdušnostjo pristojnih oseb.

Odgovornost ni na strani države, temveč na strani oblasti, je preveč posplošeni oceni ombudsmana oporekal predsednik opozicijskih socialdemokratov Janez Janša. Slednji je ob sklicevanju na poročilo očitke zunanjega ministrstva ZDA v poročilu pogrešal področje človekovih pravic v zvezi z mediji oziroma v zvezi s svobodo javne besede. "Če se to vidi iz Washingtona, bi se moralo videti tudi iz Slovenije," je prepričan predsednik SDS, ki se je zavzel tudi za ažurnejšo pripravo in obravnavo varuhovega poročila v prihodnje. Podal je pobudo za sprejem dogovora, po katerem bi ombudsman poročilo za minulo leto pripravil v prvih dveh mesecih naslednjega leta, poslanci pa bi ga obravnavali na vsakoletnem marčevskem zasedanju. Ob sklicevanju na "Ameriko" se je zavzel še za okrepitev moči institucije varuha, zaradi ohranjanja varuhove moralne avtoritete pa bi morali vsaj v prihodnjem mandatu ukiniti sedanje policijsko varovanje varuha človekovih pravic.

Manj kritičen in precej krajši je bil Josip Bajc, ki je v imenu ljudske stranke izrazil podporo delovanju varuha človekovih pravic, ki po njihovem prepričanju pripomore k temu, da marsikatera pobuda državljanov in državljank na koncu doseže uresničitev. Po prepričanju bi morala parlamentarna obravnava letnih varuhovih poročil postati bolj ažurna. Za prihodnje pa si je, poenostavljeno povedano, predstavnik SLS zaželel, da bi omenjena poročila postala čim krajša, kar bi seveda pomenilo, da je področje varovanja človekovih pravic ustrezno urejeno.

Kritični ton Ivana Bizjaka iz poročila pa je še poglobil Benjamin Henigman, saj za krščanske demokrate ne delujejo nezadovoljivo le "posamezni segmenti družbenega življenja", temveč po njihovem to velja kar za "večino segmentov družbenega življenja". Pri tem se po prepričanju opozicijskega poslanca čuti predvsem pomanjkanje demokratične tradicije in pomanjkanje moralno-etičnih vrednot pri nekaterih posameznikih, ki so odgovorni za delovanje državnih organov.

Za nadaljnjo poslansko razpravo se je pisno prijavilo devet poslancev, med katerimi sta prva nastopila Branko Kelemina (SDS) in Feri Horvat (ZLSD).