Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič, ki skrbi tudi za varovanje pravic otrok, je po srečanju z nekaterimi predstavniki civilne družbe, ki skrbijo za pravice otrok, z nekaterimi med njimi v četrtek, 1. 10. 2020, govoril predvsem o razpršenosti zakonodaje, ki hromi uresničevanje pravic otrok in onemogoča ustrezno interpretacijo največje koristi otrok na različnih področjih. Srečanja so se udeležile predstavnice Zveze prijateljev Mladine, UNICEF-a in Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij - PIC.
Dr. Ruparčič je uvodoma znova poudaril pomembnost rednih tovrstnih srečanj, saj se lahko le s povezovanjem, izmenjavo mnenj, predlogov in idej kvalitetno skrbi za varstvo otrokovih pravic in se omogoči, da so otroci slišani, njihove pravice pa upoštevane in spoštovane. Udeleženci so se strinjali, da je potrebno začrtati sistemske načrte in si postaviti ambiciozne cilje, ki se jih potem veliko lažje uresniči ob sodelovanju.
Osrednja nit pogovorov je bila problematika razdrobljenosti zakonodaje, ki hromi uresničevanje pravic otrok in onemogoča ustrezno interpretacijo največje koristi otrok na različnih področjih. V Sloveniji je kar 46 zakonov, ki urejajo področje otrokovih pravic. Dolgotrajna pripravo enotnega dokumenta, na podlagi katerega bi bil lahko sprejet akcijskih načrt, ki bi odločevalce zavezal k ukrepanju pa še kar ni in ni verjeti, da bi kmalu nastal. Predstavnice NVO-jev so zato poudarile pomembnost funkcije Varuha na področju otrokovih pravic in predlagale, da se vključi v pripravo Programa za otroke, ki ga pripravlja MDDSZ in je trenutno v fazi usklajevanja. Ocenile so tudi, da bi bilo pomembno sodelovanje Varuha pri pripravi alternativnega poročila k pripravi periodičnega vladnega poročila o uresničevanju Konvencije o otrokovih pravicah.
Dr. Ruparčič je pozdravil vse omenjene predloge in zagotovil, da Varuh na področju otrokovih pravic pripravlja različne projekte. Ti bodo pripomogli k lažji in boljši dostopnosti otrok do zanje ustrezne pomoči in prispevali, da bodo otroci slišani in zastopani na način, ki si ga zaslužijo in do katerega so upravičeni. Na tem mestu je omenil projekt pritožbenega mehanizma za otroke, ki bo luč ugledal še pred koncem tega leta. Predstavnica Varuha je dodala, da je tudi zagovorništvo otrok v različnih postopkih že v veliki meri uveljavljeno, večina slovenskih sodišč je to možnost varovanja pravic otrok dobro sprejela. Rezultati kampanje o prepoznavnosti zagovorništva so dobri, Varuh pa bo kampanjo, ki je bila zaradi koronavirusnih razmer nekoliko okrnjena, nadaljeval, saj bo samo tako zagovornik v zadostni meri prepoznan kot institut, ki otrokom omogoča, da se njihov glas v postopkih sliši.
Strinjali so se, da je problem ustreznih kadrov in neznanja o pravicah otrok med mnogimi, ki pri svojem delu prihajajo v stik z otroki, na splošno, ne le v povezavi z zagovorništvom, pereč problem, in mu je potrebno namenjati poseben trud in pozornost. Dotaknili so se tudi nasilja nad otroki, ki tako v družini kot med vrstniki ostaja pereče. Strinjali so se, da je do nasilja potrebno zavzeti ničelno toleranco.
Udeleženci so podprli predlog namestnika varuha dr. Ruparčiča, da srečanja postanejo redna in se odvijajo na mesečni bazi, vsako srečanje pa bo tematsko obarvano. Strinjali pa so se tudi, da je ena izmed tem, ki jim je treba nameniti posebno pozornost, tudi področje duševnega zdravja otrok, saj je stanje zaskrbljujoče.
