Varuh ДЌlovekovih pravic

Varuh

ČP

ENOC

Zastopniki pacientovih pravic pri Varuhu

Namestnik varuha dr. Jože Ruparčič je 30. 6. 2021 na delovni obisk sprejel zastopnike pacientovih pravic. Vabilu so se uspeli odzvati zastopnika za območje Gorenjske Avgust Rebič in za območje Celja Olga Petrak ter Mojca Mahkota, zastopnica pacientovih pravic iz Ljubljane.

Namestnik varuha Ruparčič je uvodoma poudaril, da mora družba prisluhniti tegobam pacientov. »Zavedati se je treba, da denar, ki omogoča zdravstveno storitev, ne more nadomestiti strokovnega in človeškega pristopa zdravstvenega osebja,« je poudaril. Poudaril je pomen epidemije za vse segmente družbe, posebej za socialnega in zdravstvenega in povedal, da je institucija Varuha v tem obdobju prejela skoraj za tretjino več pobud kot prejšnja leta. Zahvalil se je za poročila zastopnikov pacientovih pravic, s katerimi se Varuh vedno podrobno seznani in ki kažejo na velike izzive, ki jih moramo na področju zdravja še nagovarjati.

Zastopniki so izpostavili nekaj vprašanj, na katere naletijo pri svojem delu, na primer na prenos dokumentacije, če zasebnik preneha z delom. »V primeru, da zdravnika zasebnika nekdo nasledi, ta prevzame dokumentacijo. Če pa ga ne nasledi nihče oziroma če preneha z dejavnostjo, bi za dokumentacijo morala poskrbeti zdravniška zbornica,« je menil Avgust Rebič. Namestnik je z zastopniki govoril še o  primerih nameravane obdukcije pacienta, v katerih je primerno o postopku obvestiti svojce, četudi za obdukcijo ni potrebno njihovo soglasje. Dotaknili so se tudi problematike visokih stroškov pritožbenih postopkov, če pacient ni zadovoljen z ugotovitvami medicine dela. Poudarili so, da se je način dela zastopnikov med epidemijo precej spremenil in izpostavili, da interesa za zastopanje pacientov ni.

Govorili so tudi o institutu izjave vnaprej izražene volje ter ocenili, da na terenu zadeve potekajo dobro. Od leta 2019 se vse izjave zavajajo v Centralni register pacientovih podatkov. Opozorili pa so, da je pravilnik, ki bi moral urejati področje, še v oblikovanju in na težave v primerih, ko pacient obišče zdravnika s koncesijo.  Zastopnica Petrak je opozorila, da v Celju že 9 let ni bilo razpisane koncesije za ortodontijo, storitve pa starši z otroki iščejo na Hrvaškem.

Zastopniki so opozorili še na pereče pomanjkanje osebnih zdravnikov, s čimer je posledično povezano tudi uresničevanje drugih pravic (npr. preventivni pregledi). Problematično je tudi dolgotrajno odločanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje v zvezi z bolniškimi staleži, posledice česar trpijo pacienti, ter slabo obrazložene določbe ZZZS-ja, kar ugotavlja tudi Varuh. »Pospešena digitalizacija države pušča mnoge izven sistema, saj imajo pacienti, ki ne obvladajo ali nimajo računalnika, praviloma težave pri naročanju na zdravstvene storitve ali urejanje drugih zdravstvenih vprašanj preko elektronskega sistema,« ugotavljajo zastopniki pacientovih pravic.

Natisni:



Evropska mreža ombudsmanov za otroke (ENOC)
je bila ustanovljena leta 1997 na Norveškem.

Varuh človekovih pravic RS je član ENOC-a od leta 2002.

Cilj držav, vključenih v ENOC,
je uresničevanje vsebin Konvencije o otrokovih pravicah, osveščanje javnosti o pravicah otrok in dodatna prizadevanja za implementacijo vsebin konvencije v zakonskih ureditvah posameznih držav.

V okviru ENOC-a si članice izmenjujejo podatke, pristope, strategije in rezultate primerjalnih analiz, nudijo pa tudi pomoč posameznim uradom pri oblikovanju oziroma večanju avtonomije v odločanju in delovanju v matični državi.

Članice ENOC-a so avtonomne in

  • nadzorujejo delo vladnih služb, organov in ministrstev
  • preiskujejo kompleksna vprašanja (trgovina z otroki, nasilje)
  • spodbujajo ustrezne raziskave,
  • sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na pravice in blagostanje otrok.

 

Poročila Varuha na letnih srečanjih ENOC-a (European Network for Ombudspersons for Children)