Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik želi po tej poti opozoriti na način poročanja Televizije Slovenije o njenem delu v času od 8. julija dalje. Tega dne je imela novinarsko konferenco, katere so se udeležili tudi novinarji Televizije Slovenija, ki pa o konferenci niso poročali. Varuhinja od odgovornih pri TV Slovenija ni dobila ustreznega pojasnila o tem, zakaj novica o njeni novinarski konferenci ni bila objavljena. Vprašanje o tem je zastavila zaradi dejstva, da je njeno izjavo, podano na tej konferenci, dan kasneje v Odmevih komentiral dr. Klemen Jaklič. Ta je med drugim dejal, da je varuhinja nosilka javne oblasti, zato ne bi smela komentirati postopkov, ki niso končani in dela sodišč. Ob tem pa gledalci niso imeli nobene možnosti, da bi videli, na katero izjavo se nanaša njegov komentar. Dan kasneje, to je 10.7. 2008, je bila varuhinja s strani Odmevov povabljena kot gostja oddaje na temo izvrševanja kazenskih sankcij. Ob tej priliki je gospo dr. Rosvito Pesek opozorila na nekorekten odnos medija do varuhinje. Dogovorjeno je bilo, da bo v Odmevih objavljen popravek. Ta je bil še isti dan posredovan, vendar ni bil prebran v celoti.

Že naslednji dan pa je v Odmevih voditeljica prebrala popravek pravnika dr. Klemena Jakliča na popravek varuhinje, ki je zanikala njegovo izjavo, da je sama nosilec javne oblasti. Gospod Jaklič vztraja na svojem stališču in tokrat trdi, da je varuhinja »nosilec javnih funkcij«, kar naj bi potrjevale tudi določbe zakona o varuhu človekovih pravic.

Ponovno poudarjamo, da Varuh človekovih pravic kot institucija in varuhinja kot nosilec te  funkcije nista del oblasti v državi in nimata v skladu z zakonom nobenih oblastnih pristojnosti. Ustava RS opredeljuje načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Varuh ni del nobene od teh vej oblasti; ustava ga opredeljuje kot institucijo, ki varuje človekove pravice v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Zato ga nekateri pravni strokovnjaki opredeljujejo kot anti-oblast, kot državni organ, ki ščiti posameznike, kadar državna oblast posega v njihove človekove pravice. O tem je pisal prof. Gorazd Trpin, ki je sodeloval tudi pri izdelavi zakona o varuhu človekovih pravic.

Varuhinja je seveda po svojem statusu državni funkcionar, vendar to ne daje podlage za trditev, da je nosilec javne oblasti. Tudi zakon Varuhu človekovih pravic ne daje nobenih izvršilnih pooblastil ali pristojnosti, da odloča o katerikoli zadevi iz pristojnosti države. Varuhova moč je v zbiranju podatkov, ki mu omogočajo neodvisno preiskavo ravnanj organov oblasti in v argumentaciji ugotovljenih kršitev človekovih pravic. Na tej podlagi in ob upoštevanju izjav, ki jih je varuhinja izrekla na svoji novinarski konferenci dne 8. julija 2008, je zgrešeno citiranje 24. člena zakona o varuhu, ki ga je v svojem »popravku popravka« izrekel gospod Jaklič. Določba se nanaša na obravnavo sodnih postopkov in ima v istem členu izjemo zaradi »neupravičenega zavlačevanja postopka ali očitne zlorabe oblasti«, v naslednjem členu pa varuhu zakon daje pooblastilo, da lahko vedno, »ne glede na vrsto ali stopnjo postopka, ki je v teku« posreduje svoje mnenje z vidika varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin« (25. člen ZVarCP). Potrebno pa je še enkrat poudariti, da varuhinja v svoji izjavi dne 8.7. ni komentirala nobenega sodnega postopka, ampak je kritizirala ravnanje policije zaradi prekomerne in demonstracijske uporabe sile. To pa je osnovna naloga vsakega ombudsmana, da nadzira delo represivnih državnih organov. Če bi morali biti varuhi človekovih pravic v takšnih zadevah tiho, ne bi opravljali svoje temeljne vloge. Lahko se vprašamo, kaj bi bilo, če bi to veljalo tudi pred dvajsetimi leti – da je treba počakati, da policija in tožilec opravita svoje delo v miru, ko je bil aretiran takratni novinar Mladine z obtožbo izdaje vojaške skrivnosti - in se takratni varuhi človekovih pravic, civilna družba in mediji ne bi oglasili. Tudi takrat postopek represivnih državnih organov še ni bil končan.

Varuhinja pa je na novinarski konferenci ocenila, na podlagi dotlej zbranih podatkov, da je bila »v primeru Penko« uporaba pooblastil policije prekomerna in skupaj z medijsko pokritostjo primera pomeni poseg v zasebnost in s tem v človekove pravice. Ob tem je posebej poudarila, da varuh postopek v tej zadevi nadaljuje. Varuhinja je podala tudi svoje mnenje o ravnanju ministrov za notranje zadeve in za pravosodje (zvočni posnetek konference v približno 7. minuti) in ocenila, da je nedopustno, da predstavniki izvršilne veje oblasti komentirajo konkretne odločitve sodnika. Takšno je tudi večinsko stališče pravnih strokovnjakov; nesporno pa izhaja pa tudi iz odločb Sodišča za človekove pravice Sveta Evrope. Iz navedenega izhaja, da varuhinja s svojimi izjavami ni posegala v neodvisnost sodišč, ampak nasprotno, ščitila načelo neodvisnosti sodne veje oblasti pred nedopustnimi pritiski izvršilne veje oblasti.

Varuhinja ugotavlja, da je javna televizija TV Slovenija pri objavi popravka varuhinje dne 9. julija izpustila uvodni del popravka, kjer varuhinja izraža začudenje nad odločitvami urednikov, ki so namenili velik del Odmevov dne 9. julija komentiranju njenih izjav, pri tem pa v svojih informativnih oddaj o njeni novinarski konferenci, ki je bila dan prej, sploh niso poročali. Po mnenju varuhinje gre za hud profesionalni spodrsljaj urednikov nacionalne televizije, ki lahko vzbuja vtis, da ta vedno manj služi celotni javnosti in vedno bolj tistim, ki so postavili vodstvo in urednike javne televizije. Morda celotno ravnanje v tej zadevi postavlja v posebno luč dejstvo, da je član nadzornega odbora javnega zavoda RTVS dr. Klemen Jaklič, isti gospod, ki je komentiral delo varuhinje in je avtor »popravka popravka«, ki je bil objavljen v Odmevih v petek, 11. julija.