Komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport ter komisija za državno ureditev sta danes obravnavali in soglasno podprli poročilo varuha človekovih pravic za leto 2007. Namestnica varuha Kornelija Mrzel je izpostavila nerešene odločbe ustavnega sodišča, člani komisij pa predvsem vprašanje zaposlovanja za nedoločen čas.

Namestnica varuhinje človekovih pravic Mrzelova je uvodoma ob predstavitvi poročila poudarila, da so v uradu varuha človekovih pravic posebno pozornost namenili posebej ranljivim skupinam, kot so otroci in starejši. Po njenih besedah so bili posebej pozorni na nerealizirane odločbe ustavnega sodišča, ki jih je 18.

Kot je dejala, se je število pobud varuhu v letu 2007 povečalo, in sicer za 11 odstotkov. Največje povečanje pobud je bilo po besedah Mrzelove na področju gospodarskih javnih služb, na področju otrokovih pravic in sociale.

Varuh v poročilu sicer opozarja na iste težave kot leta 2006, med drugim na nespoštovanje odločitev US, na problem izbrisanih, sodne izostanke, varstvo osebnih podatkov, nedopustno poseganje medijev v zasebnost otrok ter na vse več anonimnih prijav glede pravic na delovnem mestu.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport Zoltan Jan je v razpravi izpostavil delovna razmerja, in sicer zaposlovanje migrantov ter zaposlovanje v državnih ustanovah, kjer se po njegovih besedah kažejo "anomalije in izkoriščanje delavcev".

V povezavi z mediji je Jan dejal, da je večina novinarjev samozaposlenih. "Potisnjeni so v položaj, ko težko zagovarjajo lastno socialno varnost. Naročnik dela, ki potrebuje usluge novinarja, pa to izkorišča. Stranski učinek tega je brezpravni položaj novinarjev in izmikanje odgovornosti institucije, ki mu je naročila in naročila komentar," je ocenil Jan.

Član komisije za kulturo Branimir Štrukelj je kot največjo ttežavo izpostavil, da poročilo varuha ne dobi ustrezne refleksije, zlasti v politični javnosti. "Ta bo morala poročila obravnavati z večjo resnostjo in jih tudi reflektirati," meni Štrukelj. Pri tem je izpostavil nasilje, predvsem v šolah, saj po njegovih besedah nihče ne razpravlja o potrebni ničelni toleranci do nasilja.

Po mnenju člana komisije DS za državno ureditev Dušana Semoliča pa vse bolj ranljiva skupina ljudi postajajo migranti. "Migranti so odvisni od delodajalcev. Njihov problem se začne, ko končajo delo, saj živijo v minimalnih pogojih za življenje," je dejal. Država po njegovem "dviguje roke" nad tem, kar se s temi delavci dogaja po končanem delovnem času. Tudi Semolič je izpostavil problem novinarjev, zaposlenih za določen čas.

Član komisije za kulturo Janvit Golob v instituciji varuha vidi institut, ki je blizu državnega sveta. Poudaril je, da je "zaupanje v institucijo veliko, a izhaja iz relativnosti, ne absolutnosti delovanja, deluje pa na področju kurative, manj preventive".

Namestnik varuha človekovih pravic Jernej Rovšek je na koncu omenil položaj institucije varuha in delovanje medijev. Glede medijev po njegovih besedah v uradu varuha predlagajo uzakonitev inštituta, ki bi pravice do popravka uveljavljal z mediacijo in bi bil regulacijski organ.

Komisiji sta na koncu soglasno sprejeli sklep, da sta se seznanili z letnim poročilom varuha ter da poročilo podpirata. Komisiji sta predlagali, da se letno poročilo uvrsti na dnevni red seje DS ter sklenili, da se glede poročila pripravi predlog mnenja DS.