Državni zbor je z 53 glasovi za in nobenim proti sprejel priporočila Varuha človekovih pravic RS za leto 2008. Poslanci ob tem vsem institucijam in funkcionarjem priporočajo, da upoštevajo 135 priporočil, zapisanih v letnem poročilu Varuha.

Državni zbor vladi priporoča, da preuči ustavnost in zakonitost normativne ureditve, ki dopušča odlog plačevanja prispevkov za socialno varnost s strani delodajalcev in davčne uprave brez soglasja delavca.

Ministrstvu za javno upravo pa državni zbor priporoča, da preuči vprašanje enakopravnosti vseh političnih strank in list v času formalne volilne kampanje in v tej povezavi vprašanje okrnjenosti dostopa do informacij javnega značaja. Vlada pa naj pripravi strategijo aktivnega staranja, so še sklenili poslanke in poslanci.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik je ob predstavitvi poročila med drugim opozorila na razgrajevanje in razvrednotenje avtoritete državnih institucij ter širjenje nezaupanja vanje. Širjenje nezaupanja in spodkopavanja avtoritete sodstvu in drugim nosilcem oblasti se lahko namreč po njenih besedah hitro vrne kot bumerang v obliki razkroja pravne države. Po njenih besedah je zaskrbljujoče tudi naraščanje nezaupanja v zdravstveni, socialni pa tudi šolski sistem.

Varuhinja še ugotavlja, da so še vedno najbolj množične kršitve v močno prekoračenih rokih pri obravnavah posameznih zadev v okviru sodstva, pa tudi v okviru upravnih postopkov. Ravno ta počasnost pri odločanju v mnogih primerih privede do resnih kršitev človekovih pravic s področja socialnega in zdravstvenega varstva, urejanja prostora in varovanja okolja, kar hkrati predstavlja resno grožnjo načelom pravne države, opozarja.

Ugotavlja tudi, da je posameznikom, ki so socialno oziroma ekonomsko šibkejši, močno otežen dostop do informiranja in do učinkovitega pravnega varstva. Delovanje inšpekcijskih služb ni dovolj učinkovito, opaža pa tudi nekoordinirano delo znotraj posameznih ministrstev, kjer organi sprejemajo vsebinsko različne odločitve.

Varuhinjo skrbi tudi počasnost in premajhna odločnost pri urejanju zadev, ki so nevzdržne predvsem za starejše ljudi, poleg tega pa Slovenija še vedno ostaja država brez zakonske prepovedi telesnega kaznovanja otrok.

Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs pa je pojasnila, da je vlada vsem resorjem naložila, da skrbno preučijo ugotovitve varuha ter pri oblikovanju resornih politik upoštevajo vsa priporočila. Kot je dejala ministrica, želi vlada izboljšati stanje človekovih pravic, nekatere aktivnosti pa so že stekle.

Tako je vlada danes potrdila besedilo družinskega zakonika, katerega namen je izboljšanje položaja otrok, zelo pospešeno pa potekajo tudi aktivnosti pri odpravi administrativnih ovir na različnih področjih. Pomembna pridobitev je po besedah ministrice tudi resolucija o normativni dejavnosti, ki pomeni pomemben odgovor na opozorilo varuhinje, da je nujno zagotoviti sodelovanje javnosti v postopku priprave politike.

Pavlinič Krebsova se tudi strinja, da je razvrednotenje dela institucij pravne države, ki smo ji bili priča v preteklih leti, terjalo takojšen odziv aktualne vlade. "In aktualna vlada je zaradi zagotovitve neodvisnosti institucij uredila ustavno vzdržen položaj sodnikov, odvetnikov, državnega sveta in izbrisanih," je še pojasnila ministrica.

Obravnavo poročila Varuha človekovih pravic RS v državnem zboru so sicer ves čas spremljali zapleti. Zapletlo se je namreč na seji komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki ni sprejela predloga priporočila k poročilu Varuha, ampak le sklep, naj DZ vsem institucijam in funkcionarjem priporoča upoštevanje vseh priporočil Varuha. Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je zato predsednika DZ Pavla Gantarja obvestila, da obravnava letnega poročila Varuha ne izpolnjuje pogojev za obravnavo na seji DZ.

Poslanski skupini SD in Zares sta nato zahtevali sklic nujne seje komisije za peticije, na kateri bi vnovič obravnavali poročilo Varuha človekovih pravic RS. Ker Irglova seje ni sklicala, saj je menila, da je obravnava na matičnem delovnem telesu končana, je sejo na zahtevo koalicijskih poslanskih skupin 20. novembra sklical podpredsednik Andrej Magajna (SD). Koalicijski člani komisije so tedaj sami sprejeli predloge priporočil za obravnavo na plenarni seji DZ.

Zaradi sklica te seje so protestirali poslanci SDS, ki so zato danes tudi obstruirali glasovanje o poročilu Varuha. Pridružili pa so se jim tudi poslanci SNS.