Poslanka stranke Zares Majda Širca se je v imenu predlagateljev spremembe Kazenskega zakonika RS, ki se nanaša na inkriminacijo sovražnega govora, danes sestala z varuhinjo človekovih pravic dr. Zdenko Čebašek - Travnik. Varuhinja je pozdravila pobudo za spremembo 300. člena kazenskega zakonika, ki po njenih besedah sledi tudi opozorilom iz dosedanjih poročil ombudsmana. Pri Varuhu človekovih pravic so zato napovedali podporo predlogu zakona o dopolnitvah kazenskega zakonika, ki so ga vložili poslanke in poslanci poslanske skupine Zares. Vendar pa obenem opozarjajo, da zgolj sprememba zakonodaje ne zadostuje in da bo potrebno doseči tudi ustrezne spremembe v praksi, tako pri bolj doslednem izvajanju sprejete zakonodaje kot pri osveščanju javnosti.

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek - Travnik je v nadaljevanju izpostavila potrebo po bolj odločnih odzivih javnosti in predvsem države v primerih spodbujanja k neenakopravnosti, razpihovanja sovraštva in nestrpnosti ali spodbujanja k nasilju, kar so v demokratični družbi nedopustna ravnanja. Po njenem mnenju je največja težava v tem, da ljudje pojava sovražnega govora večinoma ne prepoznajo, med drugim tudi zaradi preveč popustljivega in nedoslednega ravnanja organov pregona. Obstoječa zakonodaja predvideva, da lahko pregon zoper takšno kaznivo dejanje sproži zgolj država oziroma tožilstvo, žrtvam sovražnega govora pa ni omogočeno, da bi lahko pregon storilcev prevzele same.
.
Poslanka Zares in prvopodpisana pod predlagane spremembe kazenskega zakonika Majda Širca je pojasnila, da bo parlamentarni odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje predlagani zakon že v četrtek, 8. novembra 2007, obravnaval po hitrem postopku. Poslanka upa, da bo predsedujoči odboru na omenjeno sejo vendarle povabil tudi zainteresirano strokovno in civilno javnost, pa tudi, da bo vlada predlagane spremembe kazenskega zakonika še dodatno preučila.

Kot je še opozorila Majda Širca, namreč Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti v okviru Sveta Evrope v svojih rednih poročilih opozarja, da v Sloveniji na tem področju, tudi zaradi pomanjkljive zakonodaje tako rekoč skoraj ni sodnih postopkov niti pravnomočnih obsodb. To dejstvo pa seveda ne pomeni, da pojavov in različnih oblik sovražnega govora, tudi v politiki, v Sloveniji ni. Komisija Sveta Evrope je zato Slovenijo že večkrat pozvala, naj odločneje ukrepa v primerih sovražnega govora.