Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

VČP RS ponovno opozarja na nedopustno razkrivanje zasebnosti otrok

V zadnjem času so nekateri mediji (tiskana in spletna izdaja časnikov Delo in Slovenske novice, radio Center ter celo multimedijski spletni portal RTV Sovenija in TV Slovenija) objavili skrb vzbujajoče prispevke o stiski družine Strojan. V njih so novinarji hkrati z opisovanjem nekaterih okoliščin, v katerih se družina nahaja, posebno pozornost posvetili tudi opisovanju njihove družinske situacije, domnevnih prepirov v družini ter dejstva, da so družino obiskali tudi s Centra za socialno delo. Ti naj bi celo napovedali, da bodo staršem odvzeli otroke, češ, da naj bi premalo skrbeli za njihovo varnost. Novinarji javnosti razkrivajo nekatere okoliščine, v katerih naj bi 10 letni hčeri poglavarja družine zdravniki nedavno reševali življenje, hkrati pa tudi podatke iz zasebnosti neke druge mladoletnice, ki naj bi imela intimno zvezo z enim od članov družine.

Varuh človekovih pravic je že večkrat  opozoril na posebno pravno odgovornost novinarjev in urednikov, da spoštujejo etične standarde svojega poklica pri razkrivanju podrobnosti iz zasebnega, družinskega ali spolnega življenja otrok. To je storil tako v letnem poročilu o svojem delu v  letu 2005 kot tudi v nedavno objavljenem poročilu o delu v letu 2006. Brezobzirno zlorabo otrok kot objektov senzacionalističnega poročanja smo kot problem izpostavili celo pred Novinarskim častnim razsodiščem, ki bdi nad standardi etičnega delovanja novinarjev.

Kodeks novinarjev Slovenije zavezuje, da novinarji in uredniki spoštujejo pravico posameznika do zasebnosti in se izogibajo senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti v javnosti. Poseg v posameznikovo zasebnost je dovoljen le, če za to obstaja javni interes. Novinarji in uredniki se morajo zavedati, da lahko z objavami škodijo osebam, ki niso vajene medijske pozornosti. Biti morajo pazljivi pri poročilih o nesrečah in predkazenskih postopkih. Posebno obzirnost morajo pokazati pri zbiranju informacij, poročanju in objavi fotografij ter prenašanju izjav o otrocih in mladoletnikih, tistih, ki jih je doletela nesreča ali družinska tragedija, osebah z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter drugih huje prizadetih ali bolnih.

Mediji v navedenih prispevkih razkrivajo osebne podatke iz intimnega družinskega življenja otrok (starost, imena staršev in okolje, kjer živita, slike), tudi tiste najobčutljivejše (domnevno problematično vedenje, zdravstveno stanje, spolno življenje). Zato objave nedvomno predstavljajo grob poseg v zasebnost otrok.

Varuhinja človekovih pravic z ogorčenjem opozarja, da takšnega medijskega razkrivanja podrobnosti iz najožje osebne sfere otrok in njihovih staršev nikakor ni mogoče enačiti z javnim interesom po obveščenosti. Učinki takšnega ravnanja medijev ne pomenijo le grobega posega v zasebnost otrok, skreganega z razmislekom o koristi otrok, temveč lahko pomenijo že prav odkrito nasilje nad otroki. Takih posegov v nobenem primeru ni mogoče opravičevati z radovednostjo javnosti, saj ta sama po sebi ne uživa ustavnega varstva. V takih in podobnih primerih, ko mediji zlorabljajo tragične življenjske zgodbe in njihove akterje spreminjajo v objekt medijskih prispevkov, se upravičeno zastavljajo vprašanja o spoštovanju osebnega dostojanstva prizadetih. Ocenjujemo, da objava prispevkov s svojo vsebino stigmatizira oba otroka in jima lahko povzroči nepopravljivo psihično škodo.

Čeprav so starši (tudi v imenu in za račun otrok) domnevno sami privolili v objavo, pa to samo po sebi ne razbremenjuje novinarjev in urednikov od pravne in etične odgovornosti pri presoji o tem, ali bodo izjave in osebne podatke otrok objavili. Nasprotno. Zlasti v primerih, ko gre za sume spolnih zlorab, nasilje, odvzem otrok(a), morajo novinarji in uredniki z vso skrbnostjo pretehtati okoliščine in interese vpletenih in se o objavi zgodbe odločiti le v primerih, ko je to v skladu z otrokovimi koristmi oziroma javnim interesom. Prav na podlagi vseh okoliščin bi imeli tudi v danem primeru za to še prav posebno veliko odgovornost in bi morali pokazati posebno poklicno skrbnost. Toliko bolj, ker so javno izrečena opozorila varuha človekovih pravic pa tudi varuha novinarske poklicne etike dostopna in znana vsem novinarjem in urednikom.


                        Dr. Zdenka Čebašek – Travnik
                        varuhinja človekovih pravic

Natisni: