Varuh človekovih pravic

Varuh

ČP

Varuhinja je predala letno poročilo predsedniku državnega zbora

Varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek-Travnik je predsedniku državnega zbora dr. Francetu Cukjatiju predala 12. letno poročilo Varuha človekovih pravic RS za leto 2006,  ki ga je sicer pripravil njen predhodnik Matjaž Hanžek. Dejala je, da se pri delu najpogosteje srečuje s kršenjem otrokovih pravic in hendikepiranih, precej težav je na področju sodstva, predvsem s sodnimi zaostanki, vedno več pa je problematike s področja varovanja okolja.

Kot je dejala Čebašek Travnikova, je v poročilu izpostavila to, da je poročilo delo Hanžka in njegovih sodelavcev, sama pa je napisala spremno besedo, kjer je povzela poudarke iz poročila in predstavila svojo vizijo dela v tem mandatu.

Varuhinja opaža, da so najpogosteje kršene otrokove pravice, pogoste težave pri uresničevanju pravic pa imajo skupine, ki so na kakršen koli način hendikepirane - invalidi, bolniki, posebej tisti, z duševnimi motnjami. Opozorila je tudi na vedno večjo problematiko s področja varovanja okolja: "Občani doživljajo onesnaževanje kot kršitve svojih pravic do varnega okolja."

Tudi v tem poročilu so primeri, ki se ponavljajo iz leta v leto, pravi. "Izbrisani se še vedno oglašajo varuhu, bojim se, da tukaj varuh ne more narediti nič več, kot je doslej, zadeva je v rokah parlamenta," je dejala varuhinja. Dodala je, da je podobno tudi s pravicami narodnih manjšin, ki si želijo pridobiti podoben status, kot ga imajo slovenske manjšine v ustavi. "To bo pomembno področje mojega dela, prav tako računam, da se bodo v času mojega mandata uredili socialni sporazumi z državami bivše SFRJ," je dejala Čebašek Travnikova.

Cukjati je prepričan, da je poročilo varuhinje besedilo, "ki je vredno pozornosti". "Poročilo ima veliko težo, velike vzpodbude in tu ni bilo nikoli vprašanj ali polemik v DZ, da bi kdo omalovaževal ta priporočila, te zahteve in te pobude, ki jih dobimo z vsakoletnim poročilom," je dejal. Upa, da bodo dobro sodelovali tudi v prihodnje.

Pozivi varuhinje k sprejetju ustrezne zakonodaje so po Cukjatijevih "zagotovo na mestu". Sprejetje zakona o bolnikovih pravicah in zakona o izbrisanih je s strani vlade obljubljen do konca leta in Cukjati upa, da bo program izpolnjen. "Vsekakor je naloga varuha ta, da vzpodbuja, zahteva in opozarja. In naloga državnega zbora je, da ta opozorila resno vzame," je še dodal.

Po besedah predsednice komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Majde Potrata bo komisija poročilo obravnavala v čim krajšem možnem času, tako da ga bo DZ lahko obravnaval še v letošnjem letu, predvidoma v oktobru.


Natisni: