V zvezi s širitvijo igralništva v Sloveniji varuhinja človekovih pravic ugotavlja:

1. Igralništvo je gospodarska dejavnost in pomeni uresničevanje svobodne gospodarske pobude, ki jo zagotavlja ustava, država pa lahko glede na ocenjene posledice predpiše različne omejitve in pogoje za opravljanje te dejavnosti.
2. Igralništvo je dejavnost, ki posameznikom omogoča, da se vključijo v določene oblike iger na srečo. Igranje iger na srečo (hazardiranje) ne moremo opredeliti kot človekove pravice, ki jih varujeta Ustava Republike Slovenije in Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
3. Dokazano je, da določen delež oseb, ki se udeležuje iger na srečo, razvije duševno motnjo, t.i. patološko hazardiranje. Ta motnja je po določenih značilnostih podobna boleznim odvisnosti in močno prizadene duševno, ekonomsko in socialno blagostanje igralca in njegove družine. Pogosto patološki hazarder z igranjem iger na srečo zapravi vse svoje imetje in ustvari dolgove tudi svojim potomcem. Z raziskavami so ugotovili, da omogočanje iger na srečo v določeni populaciji nujno privede do porasta števila oseb, ki so patološki hazarderji. Prav tako so ugotovili, da se v kratkem času po uvedbi igralniške dejavnosti v določeni regiji, močno povečajo stroški družin, namenjeni igralniški dejavnosti (do 10 %). V Združenih državah Amerike in v Kanadi so ugotovili, da bolj revni sloji prebivalstva igrajo več. Velika avstralska študija je pokazala, da obstaja močna povezava med hazardiranjem in duševnimi motnjami, kot so depresija, zloraba psihoaktivnih snovi in s stresom povezane motnje. S hazardiranjem je povezano tudi število samomorov.
4. Igralništvo ima velik vpliv na družine, iz katerih prihajajo hazarderji. Večja dostopnost do legalnih oblik igralništva ima za posledico večjo prevalenco (ugotovljeno število) patološkega hazardiranja pri tistih, ki so že ogroženi zaradi družinskih dejavnikov. Torej bodo tej motnji bolj izpostavljeni tisti posamezniki, ki živijo skupaj  z družinskimi člani, obolelimi za depresijo, anksiozno motnjo, alkoholizmom in antisocialno osebnostno motnjo.
5. Igralništvo močno vpliva predvsem na otroke, ki sami niso sposobni oceniti resničnega učinka igranja iger na srečo. Težave pa povzroča tudi njihovim staršem in učiteljem, ki (vsaj v Sloveniji) niso usposobljeni, da bi mladino lahko obvarovali pred nevarnostmi iger na srečo.
6. V Sloveniji ni bilo opravljene nobene raziskave, na podlagi katere bi bilo mogoče oceniti trenutno ogroženost prebivalstva z igrami na srečo.
7. V Sloveniji nimamo nobene zdravstvene ali druge ustanove, ki bi nudila strokovno pomoč patološkim hazarderjem in njihovim bližnjim.
8. V Sloveniji ne poteka noben preventivni program, ki bi zmanjševal škodo, ki jo povzroča patološko hazardiranje.
9. Javnosti niso bile predstavljene analize o vplivih širitve igralniške dejavnosti v Sloveniji. Poleg ekonomskih potrebujemo tudi analize o vplivu na okolje, na zdravstveno in socialno stanje prebivalstva, ki živi (in bo živelo) v neposredni bližini igralnic. Prav tako je potrebno analizirati vpliv igralništva na porast kriminalitete, o čemer poročajo vse tovrstne raziskave iz tujine.
10. Lokalne skupnosti in tam živeče prebivalstvo se izgradnja mega zabaviščnega centra najbolj dotika, saj bodo v največji meri okusili prednosti in pasti igralništva kot družbenega in sociološkega pojava. Ob splošnem profitnem in zaposlitvenem namenu izgradnje igralnic je nujno potrebno upoštevati tudi posameznika kot človeka ter v tem okviru tudi njegove pravice do zdravega in mirnega življenjskega okolja.

* * *

Varuhinja človekovih pravic opozarja, da je širitev igralniške dejavnosti v Sloveniji brez resnih ekonomskih, okoljskih, socioloških, psiholoških in epidemioloških raziskav zelo tvegano početje, ki lahko ogrozi človekove pravice velikega števila prebivalcev.

S širitvijo igralništva so lahko ogrožene naslednje človekove pravice lokalnega prebivalstva: pravica do zdravega življenjskega okolja, do svobode in varnosti, do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, pravica do sodelovanja v javnih zadevah. Širitev igralništva pa predstavlja nevarnost tudi za uresničevanje posameznih otrokovih pravic.

Nujno bi bilo, da se do širitve igralništva jasno in nedvoumno izreče tudi država oziroma njeni organi (tudi državni zbor) in s tem prevzame odgovornost za vse pričakovane posledice. Pri svojem stališču naj upošteva tudi mnenje lokalnih skupnosti in javno objavljenih raziskav o vplivu širitve igralništva.