Varuh človekovih pravic Republike Slovenije (Varuh) je obravnaval pobudo, v kateri se je izkazalo, da je isti inšpektorat, t.j. Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) na eni strani izdal odločbo, s katero je inšpekcijskim zavezancem naložil izvedbo priklopa na javni vodovod, na drugi strani pa ugotovil, da za obravnavani javni vodovod ni izdanega uporabnega dovoljenja in je zato s tem v zvezi izdal inšpekcijsko odločbo investitorju (občini).

V obravnavani zadevi je bila trem inšpekcijskim zavezancem izdana inšpekcijska odločba inšpekcije za okolje z dne 27. 10. 2017, s katero jim je bila naložena izvedba priklopa na javni vodovod z rokom do 18. 7. 2018. Varuh pa se je med obravnavo pobude seznanil tudi z dopisom gradbene inšpekcije, iz katerega je izhajalo, da uporabno dovoljenje za vodovod, na katerega so se v skladu s prej navedeno inšpekcijsko odločbo dolžni priključiti inšpekcijski zavezanci, ni bilo izdano. Inšpekcijskim zavezancem je bil torej naložen priklop na javni vodovod, ki (še) nima uporabnega dovoljenja.

Na podlagi pobude smo opravili poizvedbo pri glavni inšpektorici IRSOP, saj v skladu z določbami Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) glavni inšpektor v okviru svojih pooblastil odgovarja tudi za zakonitost, kakovost in učinkovitost dela inšpekcije. IRSOP je nato na podlagi naše poizvedbe za mnenje zaprosil Ministrstvo za okolje in prostor (MOP). MOP je IRSOP-u posredovalo mnenje Direktorata za vode in investicije ter tudi mnenje Direktorata za prostor, graditev in stanovanja.

Direktorat za vode in investicije je v svojem mnenju poudaril, da je neprostovoljna priključitev stavbe na javni vodovod oblastno dejanje države, zato so posebej opozorili, da morajo biti v teh primerih spoštovani vsi veljavni predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo oziroma potrebno infrastrukturo in ne le Uredba o oskrbi s pitno vodo. Navedena Uredba namreč ureja le določen segment oskrbe s pitno vodo, saj je sprejeta na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) in ne posega v pristojnosti drugih državnih organov ali drugega dela MOP. Poudarili so, da je to še posebej pomembno, saj gre pri prisilni priključitvi na javni vodovod za izredno občutljivo področje, ki lahko povzroči nepopravljivo ali težko popravljivo škodo za življenje in zdravje ljudi ter živali. V svojem mnenju so dodali še, da je za pravilno ugotovitev dejanskega stanja in zakonitost odločitev priporočljivo sodelovanje z drugimi pristojnimi inšpekcijskimi organi oziroma drugimi pristojnimi notranjimi organizacijskimi enotami znotraj inšpekcijskega organa.

Direktorat za prostor, graditev in stanovanja pa je v svojem mnenju navedel, da je uporaba objektov (razen nezahtevnih objektov) dovoljena po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Varuh je po tem, ko je IRSOP pridobil stališče oziroma pojasnila MOP-a, opravil dodatno poizvedbo na IRSOP o nadaljevanju postopkov. IRSOP nas je seznanil, da je okoljska inšpektorica izdala sklep o dovolitvi izvršbe z dne 9. 8. 2018, v katerem je bil zavezancem določen naknadni rok, v katerem morajo izpolniti vse obveznosti, določene v izreku inšpekcijske odločbe z dne 27. 10. 2017, in sicer do 30. 11. 2018.

Gradbeni inšpektor pa je izdal odločbo z dne 13. 7. 2018, v skladu s katero mora inšpekcijski zavezanec (občina) do 13. 7. 2019 prenehati z uporabo (poskusnim obratovanjem) prve faze zgrajenega vodohrama in povezave z glavnim vodom (torej vodovoda, na katerega so se v skladu z inšpekcijsko odločbo inšpekcije za okolje dolžni priključiti inšpekcijski zavezanci iz te odločbe). Prepoved uporabe velja, dokler si zavezanec za obravnavani objekt ne pridobi uporabnega dovoljenja.
 
V smeri razjasnitve vseh okoliščin obravnavane problematike in s ciljem pospešitve razrešitve, je Varuh sklical sestanek z glavno inšpektorico IRSOP. Tega sta se udeležila tudi direktor inšpekcije za okolje in naravo ter predstavnica gradbene inšpekcije.

Varuh je na srečanju predstavil svoje stališče in poudaril, da je nesprejemljivo, da isti inšpektorat, ki je ugotovil, da se javni vodovod uporablja brez uporabnega dovoljenja, posameznikom odreja priključitev nanj. Nerazumno se nam zdi predvsem dejstvo, da se morajo inšpekcijski zavezanci iz odločbe inšpekcije za okolje na javni vodovod priključiti že pred rokom, v katerem mora inšpekcijski zavezanec iz odločbe gradbene inšpekcije pridobiti uporabno dovoljenje.    

Predstavniki IRSOP so pojasnili, da inšpekcijski zavezanci iz odločbe inšpekcije za okolje trenutno uporabljajo lastni vodni vir brez vodnega dovoljenja, za katerega se ne izvaja vzorčenje oziroma analiza vode, kar pomeni, da zanj ni nobenega nadzora kvalitete vode. Kvaliteta vode v javnem vodovodu pa je zagotovljena z rednimi vzorčenji. Za IRSOP je zato z vidika skrbi za zdravje prebivalcev bistvena priključitev na javni vodovod, ne glede na dejstvo, da ta nima uporabnega dovoljenja. Poudarili so, da je odločba inšpekcije za okolje pravnomočna in zoper njo ni rednega pravnega sredstva ter da se inšpekcijski zavezanci tudi niso pritožili na sklep o dovolitvi izvršbe v tem postopku.  

Varuh ne glede na vsa podana pojasnila s strani IRSOP meni, da je obstoječa praksa, v skladu s katero IRSOP prisiljuje posameznike k priključitvi na javni vodovod, preden je zanj pridobljeno uporabno dovoljenje, nesprejemljiva. Zato  obravnavani primer javno izpostavljamo. Nanj bomo opozorili tudi Inšpekcijski svet ter na ta način poskušali doseči spremembo obstoječe prakse ali zakonodaje, saj je trenutno stanje nedopustno. 14.5-47/2018