Urad varuha človekovih pravic je v prvem letošnjem polletju prejel 1660 pobud, kar je 4,5 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Zmanjšanje števila novoprispelih pobud je lahko rezultat reševanja nekaterih problemov, ki zadevajo širši krog ljudi; gre zlasti za zadeve s področja zakona o žrtvah vojnega nasilja, zakona o popravi krivic, uspešnejše pa se je začela reševati tudi problematika vojaških stanovanj, je na današnji novinarski konferenci poudaril varuh človekovih pravic Ivan Bizjak, ki ob tem dodaja, da sicer bistvenega izboljšanja pravne varnosti ni, zlasti zaradi dolgotrajnosti številnih postopkov.
Eden perečih problemov tako še naprej ostajajo zaostanki, še zlasti na sodiščih, ki se po Bizjakovih besedah še niso zmanjšali. Varuh ob tem opozarja, da na nekaterih občutljivih področjih še vedno niso sprejeti nujno potrebni zakoni, kot so zakon o delovnih razmerjih, o brezplačni pravni pomoči in o duševnem zdravju. Vse to kaže, da razen v nekaterih posamičnih primerih, bistvenega izboljšanja ni.
Podobno kot minula leta se je tudi tokrat največ novo prejetih pobud nanašalo na sodne in policije postopke (29,5 odstotka) ter na upravne zadeve (19,7 odstotka). Zmanjšal pa se je pripad s področja stanovanjskih (za 36 odstotkov) in upravnih zadev (za 18,7 odstotka), povečanje pripada pa v uradu varuha beležijo na področju gospodarskih javnih služb (za 81,8 odstotka), okolja in prostora (za 29 odstotkov) ter ustavnih pravic (25 odstotkov).
Poleg tega pa varuh ugotavlja, da bistvenejših premikov ni tudi na področju denacionalizacije, zato je vladi, ministrstvu za pravosodje in uradu za denacionalizacijo poslal pismo, v katerem ugotavlja, da sta tako vlada kot državni zbor v zvezi z omenjenim področjem sprejela vrsto konkretnih sklepov, ki bi morali prispevati k pospešenemu reševanju denacionalizacije. Varuh je zato omenjene naslovnike pozval k čimprejšnjemu uresničevanju sprejetih sklepov, kar bi prispevalo tudi k bistvenejšemu premiku na področju denacionalizacije, ki pa ga za zdaj ni.
Sicer pa je varuh na današnji novinarski konferenci opozoril zlasti na vprašanja in probleme, na katere ga je opozoril širši krog pobudnikov. Tako se je letos na varuha obrnilo več davčnih dolžnikov, ki so ga seznanili z nezmožnostjo uveljavitve pravice, da zaprosijo za odpis, delni odpis, odlog ali obročno odplačevanje dolga iz naslova neplačanih obveznih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Z uveljavitvijo noveliranega zakona o davčnem postopku je namreč na tem področju nastala pravna praznina, saj je z njeno uveljavitvijo odpadla podlaga, po kateri je republiška davčna uprava do januarja letos opravljala vsa opravila s področja odmere, pobiranja in izterjave prispevkov. Glede reševanja tovrstnih vlog sta se za nepristojen organ izrekla tako republiška davčna uprava kot tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ). Po mnenju slednjega ne obstaja izrecno določilo, ki bi mu nalagalo dolžnost obravnavanja vlog za odpis omenjenih prispevkov. Omenjena problematika za zdaj še vedno ni rešena, zato je varuh ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve vnovič predlagal, naj v dogovoru s finančnim ministrstvom čimprej ukrene vse potrebno za sprejem predpisa, ki bi uredil nastalo pravno praznino. Varuh ob tem tudi predlaga, da bi glede na podobno naravo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter prispevkov za zdrastveno zavarovanje veljalo sporno vprašanje rešiti s podobno ureditvijo, kot to velja na področju prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
Tudi tokrat pa varuh ni mogel mimo obljubljenega zakona o brezplačni pravni pomoči, ki pa ga še vedno ni v zakonodajni proceduri. To vprašanje pa je še dodatno prišlo do izraza ob uveljavitvi zakona o pravdnem postopku, ki med drugim predvideva obvezno zastopanje pred sodišči izključno z odvetnikom. Po Bizjakovih besedah je ustavno vprašljiva uvedba inštituta obveznega zastopanja, vse dokler plačevanje stroškov in nagrade za odvetnike ne bo urejeno tako, da bo brezplačno odvetniško zastopanje zagotovljeno tudi tistim, ki ga sami niso sposobni plačati. Varuh ob tem dodaja, da bi bilo smiselno, če bi bil zakon o pravdnem postopku, ki močno posega v posameznikovo pravico dostopa do sodišča, sprejet hkrati z zakonom o brezplačni pravni pomoči. Po njegovih besedah je država zavezana čimprej sprejeti zakon, s katerim bi socialno šibkim oz. osebam, ki si iz ekonomskih razlogov odvetnika ne more najeti, zagotovila brezplačno pravno pomoč.
Poleg tega pa varuh opozarja tudi na posamezna neurejena področja na notranjem ministrstvu. Kritično je nastopil zlasti do pravilnika o načinu izvajanja policijskih pooblastilih, ki še vedno ni oblikovan, kljub temu da je preteklo več kot leto dni od uveljavitve zakona o policiji, ki določa, da bi moral biti omenjeni pravilnik oblikovan najkasneje leto dni po uveljavitvi zakona, ki je začel veljati 18. julija lani. Po Bizjakovih besedah je tudi na tem področju nastala pravna praznina, saj prejšnja pravila za opravljanje pooblastil (pravila za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve SR Slovenije, ki imajo podlago v še prej veljavnem zakonu o notranjih zadevah) niso več v veljavi, nova pa še niso oblikovana.
Varuh pa je opozoril tudi na nova pooblastila, ki jih z julija uveljavljenim zakonom o carinski službi imajo pooblaščene uradne osebe carinske službe in so primerljiva s policijskimi pooblastili po zakonu o policiji, saj smejo cariniki in inšpektorji med drugim zaseči dokumente, ustaviti, pregledati in preiskati vsako prevozno sredstvo, vstopiti v določene prostore, opraviti pregled oseb ipd. Preiskava prevoznega ali prenosnega sredstva ter pregled osebe pa se lahko opravi že na podlagi razloga za sum kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, kar je po Bizjakovih besedah sorazmerno nizka stopnja verjetnosti. Varuh ob tem opozarja, da gre za pooblastila, ki lahko ob zlorabah privedejo do kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zato je potreben tudi učinkovit nadzor, s katerim bi zlorabe učinkovito preprečevali, saj v zakonu ni nobenih določil o pritožbenih poteh za prizadetega posameznika.
