Major slovenske vojske je 3.7.1998 vložil ugovor zoper odločbo o plači. O ugovoru je Uprava za organizacijo in kadre ministrstva za obrambo odločila šele 14.7.1999 po posredovanju varuha človekovih pravic. Na podlagi tretjega odstavka 72. člena Zakona o delavcih v državnih organih bi moral pristojni organ odločiti v roku 30 dni od vložitve pravnega sredstva. Odločba v zadevi pobudnika pa je bila izdana z več kot 11 mesečno zamudo. Ministrstvo za obrambo je zamudo opravičevalo z velikim pripadom in posledično velikim številom nerešenih zadev. Hkrati je kot glavni razlog navedlo "neustrezno kadrovsko popolnjenost".

V intervenciji je varuh človekovih pravic poudaril, da je dolgotrajno čakanje na odločitev o pravnem sredstvu v tako pomembni zadevi za zaposleno osebo, kot je odločba o plači, skrb zbujajoče. S stališča prizadetega posameznika so nesprejemljivi ugovori o velikem pripadu zadev ter o kadrovskih težavah. Država se mora tudi kot delodajalec organizirati tako, da je sposobna redno, tekoče in v zakonitem roku odločiti o vloženem pravnem sredstvu. Pravica do pravnega sredstva, ki jo zagotavlja slovenska ustava, sicer izgubi svojo uporabno vrednost in namen, zaradi katerega je uzakonjena.

Ministrstvu za obrambo smo predlagali, da zagotovi takšno delovanje svojih služb, vključno Upravo za organizacijo in kadre, da bo o vloženih pravnih sredstvih zaposlenih odločeno v zakonskem roku. Hkrati smo predlagali takojšnjo odločitev o ugovoru pobudnika.

Ministrstvo za obrambo je v odgovoru pojasnilo, da se Odsek za kadrovsko pravne zadeve Uprave za organizacijo in kadre že popolnjuje in so sedaj tam zaposleni trije pravniki. Pripravlja pa se tudi sprememba pravilnika o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest ministrstva za obrambo, kar bo omogočilo dodatne zaposlitve. S tem naj bi ministrstvo zagotovilo odpravo zaostankov ter reševanje vlog delavcev znotraj zakonskega roka.