Ekscelence, spoštovani gostje, gospe in gospodje!
Prisrčen pozdrav vsem, ki ste se odzvali vabilu na današnje srečanje ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Letošnje obeleževanje dneva človekovih pravic je v širši mednarodni skupnosti še posebej slovesno, saj 10. decembra mineva petdeset let, odkar je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela in razglasila Splošno deklaracijo človekovih pravic.
Deklaracija pomeni priznanje in potrditev enakosti vseh članov človeške družine, najsi bodo veliki ali majhni, bogati ali revni, izhajajoč iz njihovega dostojanstva - ne glede na kraj rojstva, položaj, barvo kože, spol, jezik, veroizpoved ali politično usmeritev. Deklaracija je temelj številnim aktom in mehanizmom, ki so bili sprejeti in vzpostavljeni v drugi polovici dvajsetega stoletja na svetovni in regionalni ravni. Spoštovanje in varovanje človekovih pravic je v tem času doživelo občuten razvoj, čeprav se še vedno dogajajo barbarska dejanja, žaljiva za človeško vest. Takim dejanjem, ki dokazujejo, da lahko ostane Deklaracija tudi samo mrtva črka na papirju, smo bili priča celo v naši bližnji soseščini. Ravno dogajanja te vrste opozarjajo, da mora biti spoštovanje človekovih pravic ves čas v ospredju prizadevanj odgovornih v vseh državah, seveda tudi v Sloveniji. Sama razglasitev pravic namreč še ne pripelje do njihovega uresničevanja. Zato je potrebno še marsikaj drugega, od ustreznega okolja demokratične in pravne države, do številnih mehanizmov, ki varujejo in zagotavljajo uresničevanje priznanih pravic.
Petdesetletnica splošne deklaracije človekovih pravic je priložnost, ko velja temeljiteje pregledati, v kolikšni meri se v naši državi spoštujejo in uveljavljajo človekove pravice. Splošne ocene o spoštovanju temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Sloveniji so dobre. To pa ne pomeni, da ne prihaja do posameznih nepravilnosti in da ne obstajajo številni problemi, ki so v nasprotju z določili zavezujočih mednarodnih pravnih aktov in določbami slovenske ustave. V svojem letnem poročilu za leto 1997 tako na nekatere probleme opozarjam že tretje leto zapored. Zato predstavnike zakonodajne izvršilne in sodne oblasti, ki se jim želim ob tej priložnosti zahvaliti za dosedanje sodelovanje pri reševanju problemov, s katerimi se name obračajo prizadeti posamezniki, znova pozivam in vabim k še bolj prizadevnemu razreševanju odprtih vprašanj v duhu splošne deklaracije človekovih pravic, naše ustave in mednarodnih pravnih aktov, ki nas zavezujejo. Človekove pravice ne morejo čakati!
Zavezanost k spoštovanju človekovih pravic je bistveno prispevala k priznanju in uveljavljanju Slovenije, spoštovanje podpisanih mednarodnih obveznosti pa je eden temeljnih pogojev za nameravano vključevanje v mednarodne povezave. Ob tej priložnosti zato z veseljem pozdravljam visoke predstavnike številnih držav. Prepričan sem, da se bo naše sodelovanje tudi na področju spoštovanja in varovanja človekovih pravic v prihodnje še krepilo in poglabljalo.
V vsaki družbi, tako tudi v Sloveniji, obstaja cela vrsta dejavnikov, ki lahko in morajo prispevati k izboljšanju razmer na področju človekovih pravic. V prvi vrsti država, oziroma vse tri veje oblasti, raziskovalne, izobraževalne in socialne institucije. Ob tem močno upam, da bo Sloveniji kmalu uspelo oblikovati nacionalni program izobraževanja za človekove pravice. Pomembno vlogo pri uveljavljanju človekovih pravic imajo mediji, ki morajo v pluralnem prostoru delovati avtonomno. Vloga medijev pa ni le v obveščanju, ampak tudi v ozaveščanju in razvijanju občutljivosti ljudi za problematiko človekovih pravic.
Nenazadnje pa naj, kot zelo pomemben dejavnik pri uresničevanju in razvoju človekovih pravic ter pri vzgoji in izobraževanju ljudi na tem področju, omenim še civilno družbo, organizirano v različnih društvih, združenjih ter drugih formalnih in neformalnih oblikah organiziranja. Upam, da bo civilna družba v Sloveniji v prihodnje bolj zaživela, kajti zelo pomembno je, da najrazličnejši subjekti civilne družbe neprestano opozarjajo javnost in državo na probleme, ki se pojavljajo na področju človekovih pravic v družbi in na katere naletijo pri svojem delu. Ob tej priložnosti zato z veseljem pozdravljam visoke predstavnike cerkva, univerz in znanosti ter predstavnike nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za spoštovanje in uveljavljanje človekovih pravic, ter predstavnike medijev. Sodelovanje vseh teh različnih področij in institucij pri varovanju človekovih pravic je nenadomestljivo.
Želim vam, da bi v prijetnem vzdušju posvetili nekaj besed omenjenim pomembnim vprašanjem in okrepili temelje za še bolj učinkovito medsebojno sodelovanje pri reševanju vsakodnevnih problemov.
Ker pa se že bližajo prazniki, vam vsem voščim vesele božične praznike ter veliko sreče, uspehov in zadovoljstva v prihajajočem letu.
Ivan Bizjak, varuh človekovih pravic
