Namestnika varuhinje Miha Horvat in Ivan Šelih sta se v Haagu na Nizozemskem udeležila delavnice z naslovom Own initiative investigation o zadevah, ki jih ombudsmani začnejo obravnavati na svojo lastno pobudo (tj. brez, da bi glede obravnavane problematike najprej prejeli pobudo za začetek postopka s strani nekega konkretnega posameznika). Dogodek je organiziral Nacionalni ombudsman Nizozemske, v sodelovanju z Mednarodnim združenjem ombudsmanov (International Ombudsman Institute), leta 1978 ustanovljeno organizacijo za sodelovanje (sedaj že) več kot 180 neodvisnih ombudsmanov, iz več kot 90 držav po vsem svetu, vključno s slovenskim Varuhom.
Poleg namestnikov iz Slovenije so se vabilu na omenjeno delavnico, ki je potekala od 6. in 7. 11. 2017, iz odzvali še predstavniki Belgije, Češke, Estonije, Grčije, Madžarske, Malte, Norveške, Irske, Slovaške, Španije, Švedske in Združenega kraljestva.
Skladno z Zakonom o varuhu človekovih pravic (ZVarCP) lahko da Varuhu pobudo za začetek postopka vsakdo, ki meni, da so mu z aktom organa kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Isti zakon pa Varuhu daje tudi možnost, da začne postopek tudi na svojo lastno pobudo, vendar je v tem primeru za začetek postopka treba pridobiti še soglasje v zadevi prizadetega (za razliko od npr. Švedske, kjer takšno soglasje ni nujno). Nekateri ombudsmani (npr. Wales, Škotska, Anglija,...) možnosti obravnave zadev na lastno pobudo sploh (še) nimajo in si za takšne pristojnosti šele prizadevajo.
Posebej je treba tudi izpostaviti, da Varuh lahko (tudi na lastno pobudo) obravnava ne le individualne primere nepravilnosti, pač pa prav tako širša vprašanja, ki so po njegovi oceni pomembna za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost v Republiki Sloveniji (v tem okviru lahko kot primer na lastno pobudo začete zadeve šteje Varuhova obravnava stanja na področju (ne)zagotavljanja brezplačne pravne pomoči s strani slovenskih občin, o čemer smo tudi posebej poročali; obenem gre tudi za primer, ki lepo ponazarja, da Varuh pri obravnavi na svojo lastno pobudo začetih zadev ni nujno osredotočen na izpostavljanje le nepravilnosti, pač pa lahko tudi dobrih praks).
Kot so ugotavljali udeleženci delavnice, odločitev za začetek obravnave neke zadeve na ombudsmanovo lastno pobudo lahko torej izvira iz najrazličnejših podlag
- lahko gre za primere, ko se Varuh prek objavljene informacije v medijih seznani z okoliščinami nekega dogodka oziroma dogajanja v družbi in oceni, da bi njegov postopek lahko v zvezi s tem dal tudi nek primeren rezultat (kot smo zapisali že na strani 343 letnega poročila za leto 2013, opažamo, da se ljudje velikokrat s svojimi stiskami obrnejo na predstavnike sedme sile, zato Varuh informacije iz medijev dojema kot kazalnik morebitnih kršitev - za ponazoritev lahko na konkretni ravni primeroma postrežemo z že na strani 259 letnega poročila za leto 2015 opisanim primerom v zvezi s prekinitvijo dobave vode celi večstanovanjski hiši zaradi neplačila posameznikov);
- do take Varuhove odločitve lahko pride tudi na podlagi stikov s tem ali onim deležnikom (npr. nevladnimi organizacijami, srečanja s katerimi Varuh tudi redno organizira, o čemer podrobneje poročamo tudi na strani 243 Letnega poročila za leto 2016);
- ali pa Varuh do takšne odločitve pride na podlagi v eni izmed zadev zaznane problematike, ki pa kaže na nek širši problem (kot smo poročali na strani 51 letnega poročila za leto 2014, je Varuh zaradi različne prakse ravnanja z mrtvimi plodovi ugotovil sistemsko težavo, zato je zadevo obravnaval na lastno pobudo, in sicer kot širše vprašanje, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin);
- ali pa ker zazna, da se v sicer ločenih posameznih zadevah neka problematika kaže kot skupni imenovalec in zato hkrati kot močan indic nekega bolj sistemskega problema, ki ga gre obravnavati tudi širše od le posameznih primerov vsakega zase, ipd.
Po drugi strani pa se Varuhu odločitev za samoiniciativno obravnavo neke problematike lahko ponuja ravno zato, ker zazna, da glede nje ne prejema nobenih ali pa le zelo malo pobud neposredno od prizadetih, pa je vseeno zelo verjetno, da je v državi ta problematika vendarle prisotna. V teh primerih gre navadno za tisti segment družbe, ki so mu zelo slabo, če sploh, poznane lastne pravice, ali pa vsaj možnosti njihovega varstva, vključno s tistim, ki ga nudi Varuh (v tej smeri gre primeroma spomniti, da smo na strani 54 letnega poročila za leto 2015 že poročali, da je Varuh na področju diskriminacije mnoge zadeve v zvezi s položajem Romov odprl in obravnaval na lastno pobudo; podobno smo tudi na strani 115 istega letnega poročila poročali, da na področju tujcev v zvezi z omejitvijo gibanja oziroma odvzema prostosti sicer nismo prejeli nobene pobude, v nadaljevanju pa smo predstavili obravnavo zadeve na lastno pobudo glede zagotavljanja primernih namestitev tujcev mladoletnikov brez spremstva in družin z mladoletnimi tujci).
Seveda tudi ni prav nobene ovire, da gre za takšno ali drugačno kombinacijo dejavnikov, ki Varuha spodbudijo k odločitvi za samoiniciativen začetek obravnave neke zadeve (na strani 275 poročila iz leta 2015 smo poročali tudi, da Varuh na lastno pobudo obravnava problematiko delavcev, napotenih na začasno delo v tujino, ker so nam predvsem (ne pa le) iz medijev znane zgodbe, ko so delavci s strani slovenskih delodajalcev napoteni na delo v tujino. Tam ostanejo brez plačila, prispevki za socialno varnost niso plačani, marsikateri ostane celo brez sredstev za pot domov. Kasneje pa se izkaže, da gre v primeru takih delodajalcev pogosto za 'slamnata' podjetja. Kljub temu pa so pred odhodom delavcev v tujino s strani pristojnega Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije brez težav pridobili obrazec A1, s katerim delavec v tujini dokazuje, da je med opravljanjem dela v tujini še naprej zavarovan v sistemu socialnega varstva, iz katere je napoten).
Udeleženci tokratne delavnice v Haagu so se obenem tudi strinjali, da je tudi pri upoštevanju zgoraj omenjenih virov treba ohranjati zadosti kritično distanco. Nobena skrivnost ni, da je npr. medijsko poročanje npr. vse prevečkrat precej populistično obarvano in tako ni nujno, da pogostno oziroma pompozno pojavljanje neke problematike v medijih ustreza dejanskemu stanju - in obratno, četudi se o neki problematiki v medijih sploh ne poroča, to samo po sebi nikakor ne sme pomeniti, da ne more biti vredna ombudsmanove pozornosti. Podobno npr. tudi v civilni družbi ne manjka takšnih in drugačnih interesnih skupin (smiselno enako pa seveda velja npr. tudi glede parlamentarnih političnih strank), ki jih pri poudarjanju izbranih problematik vodi predvsem, če že ne izključno, lasten interes - in ombudsman ne sme postati orodje za doseganje njihovih ciljev. Tudi v tej smeri Varuhu ne manjka izkušenj - samo spomnimo na stran 34 letnega poročila za leto 2014, kjer smo opisali, kako se je na Varuha obrnila ena od poslanskih skupin, izpostavljajoč najprej nekatere medijske zapise iz različnih obdobij, z izjavami vidnih članov Zveze združenj borcev, ki naj bi »močno rušile standarde in norme ustavno varovanih temeljnih človekovih pravic in svoboščin in kazale na nadaljevanje uveljavljenja revolucionarne in totalitarne prakse predosamosvojitvenega režima«, nato pa tudi pričakovanje, da bo Varuh o tem začel postopek na lastno pobudo, in sicer kot širše vprašanje, ki je pomembno za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov.
Sodelujoči na delavnici pa so se tudi strinjali, da mora biti ombudsman tudi v svojih prizadevanjih za obravnavo na svojo lastno pobudo začetih zadev vendarle pazljiv. Ne sme namreč priti do situacije, ko bi zaradi ukvarjanja z zadevami, začetimi na ombudsmanovo lastno pobudo, trpela obravnava tistih zadev, v katerih je prejel pobudo za začetek postopka s strani prizadetih posameznikov. Obravnava pobud za začetek postopka, ki jih ombudsman prejema od prizadetih posameznikov mora ostati glavna prioriteta njegovega del(ovanj)a, ki jo obravnava zadev, začetih na njegovo lastno pobudo, lahko le bolj ali manj dopolnjuje, kolikor to pač dopuščajo realne kadrovske, materialne in časovne omejitve. Takšnemu pristopu k izpolnjevanju svojega poslanstva pa bo tudi še naprej ostajal zvest tudi sam Varuh.
