Pobudnica se je obrnila na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) zaradi izterjave preplačila nadomestila preživnine, ki jo je prejemala iz Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS (sklad). Pobudnica se je zaradi neplačevanja preživnine preživninskega zavezanca (otrokov oče) obrnila na sklad in kot otrokova zakonita zastopnica uveljavila pravico do nadomestila preživnine. Ko je preživninski zavezanec umrl, pobudnica sklada ni obvestila o njegovi smrti in je tako še tri leta po njegovi smrti prejemala izplačilo nadomestila preživnine. Pobudnica je od Varuha pričakovala, naj pri Skladu doseže odpis dolga, saj je bila prepričana, da Skladu ni treba sporočiti smrti preživninskega zavezanca. Poleg tega ji je tudi pristojni center za socialno delo v Mariboru tri leta vztrajno pošiljal obvestila o uskladitvi preživnine in pri tem ni ugotovil, da je preživninski zavezanec umrl.

Dejstvo, da sklad ni izdal odločbe, s katero bi odločil o obstoju dolga zakonite zastopnice otroka, prejemnika nadomestila preživnine, smo šteli za neupoštevanje Zakona o splošnem upravnem postopku, zato smo na sklad poslali poizvedbo o razlogih, zaradi katerih ni odločil z upravnim aktom. Zanimalo nas je še, kako to, da sklad ni ugotovil smrti preživninskega zavezanca, glede na to, da ima možnost dostopa do Centralnega registra prebivalstva (CRP). Pojasnilo sklada je temeljilo na tem, da zakonsko pooblastilo za izdajo odločbe o obstoju oz. neobstoju dolga obstaja le za preživninske zavezance, ne pa za zakonite zastopnike prejemnikov preživnine. Kar zadeva dnevno preverjanje podatkov v CRP, pa so menili, da je trenutno to nemogoče. Prepričani so, da če se zakoniti zastopnik ne strinja z vračilom ali višino preplačila, lahko sproži postopek na sodišču.

V zvezi s tem smo opravili poizvedbo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (MDDSZ) in predstavili Varuhovo stališče, da bi sklad moral odločiti z upravnim aktom. Pri obravnavi primera so nas pretresle tudi razmere, v katerih se je znašel otrok oz. njegova mati po smrti preživninskega zavezanca. Iz drugih navedb smo namreč ugotovili, da otrok ni upravičen do družinske pokojnine po preživninskem zavezancu, prenehalo pa se je tudi izplačevanje nadomestila preživnine iz sklada. Presodili smo, da z vidika zagotavljanja materialnega varstva za to skupino otrok ni poskrbljeno na sistemski (zakonski) ravni, zato smo MDDSZ predlagali, naj prouči možnosti, da otrokom, ki jim je umrl preživninski zavezanec in po njem niso mogli uveljaviti družinske pokojnine, pripada pravica do preživnine po ZJSRS.

Ministrstvo se ni strinjalo z našimi predlogi, delovanje sklada pa se jim je zdelo pravilno. Ministrstvo je še menilo, da ZRSJS ustrezno ureja predmetno področje in da bi morebitno širjenje kroga upravičencev do nadomestila preživnine lahko pomenilo tudi diskriminacijo do tistih otrok, ki jim preživnina sploh ni bila določena, ker npr. očetovstvo ni bilo ugotovljeno. Varuha odgovor ni prepričal, sploh ne v delu, kjer se ministrstvo sklicuje na diskriminacijo, saj se pomen diskriminacije nanaša na drugačno obravnavo posameznika zaradi določene osebne okoliščine, za kar pa ne gre v tem primeru, temveč je le izgovor za opustitev iskanja sistemske rešitve. Primer za Varuha še ni končan. 5.7-72/2007