V štirih letih svojega delovanja (od 1995 do 1998) je Urad varuha človekovih pravic prejel 24 pobud s področja pravic vojaških obveznikov, od katerih se je 18 nanašalo na pravico do uveljavljanja ugovora vesti, je bil eden izmed zanimivih podatkov popoldanske okrogle mize v organizaciji društva Mladinski ceh, ki je bila namenjena osvetlitvi pravic in dolžnosti nabornikov. To bo tudi tema jutrišnjega seminarja, na katerem bo potekalo bolj poglobljeno delo po posameznih področjih.

Rdeča nit okrogle mize je bilo vprašanje, kako je pri nas urejena pravica do ugovora vesti in kakšne so evropske smernice na tem področju. O tem so spregovorili predstavnica ministrstva za notranje zadeve Marjana Dobravec, predstavnik ministrstva za obrambo Drago Čepar, namestnik varuha človekovih pravic Aleš Butala ter član skupine za pomoč in zagovorništvo nabornikov in vojaških obveznikov Šlem Janko Blatnik. Generalni sekretar Evropskega sveta naborniških organizacij (ECCO) pa je pojasnil vlogo te organizacije, katere delo je predvsem namenjeno uveljavljanju pravic posameznikov, ki se odločijo za civilno služenje vojaškega roka.

V Sloveniji je pravica do ugovora vesti predvidena z ustavo, zakon o vojaških dolžnostih pa določa, da lahko nabornik, ki nasprotuje uporabi orožja v vseh okoliščinah, uveljavlja ugovor vesti v vseh okoliščinah in vojaški rok služi brez orožja ali opravi nadomestno civilno službo. Nabornik lahko ugovor vesti vojaški službi uveljavlja zaradi religioznih, filozofskih ali humanitarnih razlogov. Razloge, zaradi katerih uveljavlja ugovor vesti, pa mora potrjevati splošni način življenja in ravnanja nabornika. Ugovor vesti lahko uveljavlja tudi vojaški obveznik med služenjem ali po služenju vojaškega roka.

Pristojnosti si v Sloveniji na področju uveljavljanja ugovora vesti delita obrambno in notranje ministrstvo. Obe ministrstvi tudi pripravljata skupno poročilo s tega področja, s katerim želijo vlado seznaniti z razmerami in težavami pri uveljavljanju pravice ugovora vesti in oblikovati nekaj predlogov, da bi se delovanje na tem področju še izboljšalo.

V okviru notranjega ministrstva deluje petčlanska komisija, ki obravnava vloge oporečnikov vesti, opravlja pogovore s prosilci in v primeru ugoditve prošnji poda predlog za napotitev v civilno služenje. Člani komisije so predstavnika notranjega in obrambnega ministrstva, zdravnik, psiholog in socialni delavec. Kot je povedala Marjana Dobravec iz notranjega ministrstva, je trenutno 47 organizacij, v katerih lahko oporečnik vesti opravlja civilno služenje. Poudarila je tudi, da se je v zadnjih letih izredno povečalo število vlog za uveljavljanje ugovora vesti. Leta 1991 je komisija namreč prejela le 240 prošenj, lani pa jih je bilo že 1937. Člani komisije so lani 1562 državljanom podelili pravico do civilnega služenja, 25 so dovolili služenje vojaškega roka brez orožja, v 62 primerih pa prošnji niso ugodili.

Aleš Butala iz urada varuha človekovih pravic je pojasnil, da na uradu služenje vojaškega roka obravnavajo kot omejitev osebne svobode in zato temu področju namenjajo posebno pozornost, čeprav sam urad prejme le malo pobud od vojaških obveznikov. Kot možen razlog tega je Butala omenil preslabo informiranost vojakov o njihovih pravicah. Vsako leto predstavniki urada obiščejo eno slovensko vojašnico ter se pogovorijo s starešinami in vojaki. Butala je ocenil, da je v Sloveniji vprašanje ugovora vesti razmeroma ugodno urejeno, kot težavo pa je izpostavil veliko število samomorov v Slovenski vojski. Z ozirom na to, da je več kot 70 odstotkov teh samomorov narejeno s strelnim orožjem, je namestnik varuha človekovih pravic menil, da bi bilo treba zelo omejiti dostop do orožja izven časa, ki je potreben za vojaške obveznosti.

Okrogle mize se je udeležila tudi predstavnica društva Most Dominique Chou. Most ima namreč funkcijo posrednika med slovenskimi nevladnimi organizacijami in Evropsko komisijo oz. EU v okviru njenega projekta Phare Democracy, ki je namenjen uveljavljanju demokratičnih načel ter razvoju civilne družbe. Tudi jutrišnji seminar Mladinskega ceha sodi v sklop tega projekta, kot delovno gradivo seminarja pa bo služila Črna knjiga o pravicah nabornikov v Srednji in Vzhodni Evropi, ki jo je pripravil ECCO.

Glavni temi knjige sta razkorak med spoštovanjem pravic nabornikov v teoriji in stvarnosti (kršenje pravic so primerjali z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah) in pa pojavu nadlegovanja vojakov v oboroženih silah, in sicer tako s strani nadrejenih kot tudi sovojakov. Podrobneje je o tem spregovoril predstavnik Evropskega sveta naborniških organizacij, ki ga sestavlja 11 naborniških komisij iz enajstih evropskih držav. Enkrat letno organizacija, ki ima sedež v Štokholmu, pripravi kongres, na katerem razpravljajo o temah s področja naborništva. Kot posebej neprimerno v organizacijo ocenjujejo dejstvo, da ima večina evropskih držav posebne zakone, ki določajo pravice nabornikov, in druge zakone, ki urejajo pravice državljanov. To po njihovem prepričanju ni prav, saj je nabornik državljan kot vsak drug le s to izjemo, da nosi uniformo.