Mediji večinoma - s častnimi izjemami – niso dobro odigrali svoje vloge pri poročanju o problematiki izbrisanih. Mnogi novinarji očitno tudi sami niso razumeli problema. Zaradi tega so v svojih prispevkih odmerjali enako težo relevantnim izjavam in stališčem kot drugim, ki so zaradi nevednosti avtorja ali – še pogosteje – zaradi njegove vnaprejšnje opredelitve, zasledovanja političnih ciljev in s tem v zvezi neredko čiste manipulacije in neresnic »streljali« povsem mimo (glede možnosti in dolžnosti »izbrisanih«, da si ob osamosvojitvi Slovenije uredijo svoj status; glede takratne normativne ureditve njihovega položaja; pretirano izpostavljanje pripadnikov JLA; zamenjevanje dovoljenja za stalno prebivanje in državljanstva; poudarjanje grozeče visokih odškodnin; nasploh nerazumevanje vsebine in posledic odločbe Ustavnega sodišča itn., itn). Ob vestnem poročanju o vsaki, še tako problematični izjavi ali aktivnosti so manjkali komentarji, v katerih bi se ločilo zrnje od plev. Tako poročanje je imelo za posledico, da veliko (večina) ljudi ni vedelo, za kaj pravzaprav gre.
Novinarji so pogosto povzemali izjave politikov. Citiranje nestrpnih izjav, brez dodatnih pojasnjevalnih komentarjev, ki bi razložili realno stanje obravnavane problematike, je sprožilo tudi reakcije na lokalni ravni (Odbor za čistejšo Slovenijo v nastajanju se je v javnosti pojavil z neokusnimi plakati). Burne odzive javnosti, ki jih je sprožilo dostikrat površinsko in zavajajoče medijsko prikazovanje, smo občutili tudi pri Varuhu človekovih pravic. Že od ustanovitve naprej smo v javnosti opozarjali, da se mora problematika izbrisanih čimprej rešiti, predvsem pa smo opozarjali, da mora vlada spoštovati odločbo ustavnega sodišča. V obdobju obeh referendumov, ko so se strasti razplamtele do skrajnosti, je naraslo tudi število t.i. nestrpnih pisem, naslovljenih na Varuha človekovih pravic.
Seveda pa zgornje navedbe nikakor ne veljajo za vse medije, predvsem pa ne za posamezne novinarje, ki so se pri prikazovanju problematike o izbrisanih izkazali kot pravi »novinarji - varuhi človekovih pravic«. Problematika izbrisanih je izredno zapletena in jo je tudi zelo težko predstaviti širši javnosti na enostaven in razumljiv način. Zato so bili še toliko bolj pomembni raziskovalni novinarji, ki so s pomočjo serije prispevkov, v daljšem časovnem obdobju spremljali in tudi realno predstavljali problematiko izbrisanih na način, ki je bil povprečnemu bralcu razumljiv.
Matjaž Hanžek
Varuh človekovih pravic
