Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, namestnica varuhinje dr. Kornelija Marzel, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalki Varuha Jožica Hanžel in Liana Kalčina, so se danes v prostorih Varuha srečale z ministrom za javno upravo Borisom Koprivnikarjem, sekretarko v Direktoratu za javni sektor Štefko Korade Purg in vodjo kabineta ministrstva Nino Langerholc Čebokli.
V uvodnem delu so pozornost posvetili enemu od priporočil Varuha, da pristojna ministrstva čim prej zagotovijo dostopnost elektronskih obrazcev za oddajo vlog prek spleta v italijanskem in madžarskem jeziku in na spletu objavijo podatke o upravnih storitvah organa v italijanskem in madžarskem jeziku. Minister je povedal, da je zagotavljanje dostopnosti dokumentov tudi v jezikih obeh manjšin njihova stalna naloga, ki ji posvečajo potrebno pozornost in pri tem sodelujejo tudi z obema narodnostnima skupnostnima. Varuhinja je poudarila, da je treba na dvojezičnem območju zagotoviti dvojezičnost dokumentov in enako hitro obravnavo zadev pred državnimi organi, ne glede na to, v katerem jeziku je vloga napisana.
Varuhinja je opozorila na sedaj veljavno zakonodajo, ki ne predvideva glasovanja po pošti za osebe, ki te namere niso izrazile vsaj deset dni pred dnem glasovanja, s čimer se volivcem, ki so po navedenem roku nepredvideno odšli v bolnišnico ali socialnovarstveni zavod, neupravičeno odvzema pravica do glasovanja na volitvah oziroma na referendumih. Varuh priporoča, da se volilna zakonodaja dopolni tako, da jim bo omogočeno učinkovito uresničevanje volilne pravice. Minister je povedal, da so sicer pripravili novelo Zakona o volitvah v državni zbor, vendar zaenkrat še ni dovolj politične volje za spremembo volilne zakonodaje, ki zahteva 2/3 soglasje v parlamentu.
Namestnica varuhinje dr. Marzel je predstavila problem, da obstoječa ureditev nalaga javnim uslužbencem vračilo neupravičeno prejete plače, če za to niso nič krivi. Takšna rešitev je po Varuhovem mnenju v nasprotuje z načelom pravičnosti, kar je s svojo odločitvijo potrdilo tudi Vrhovno sodišče. Sodba je postavila pod vprašaj izvajanje 3.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Minister je pojasnil, da so pri iskanju ustreznih rešitev soočeni z vrsto dilem, zlasti kdo je bil odgovoren za neupravičeno odločitev in katere rešitve sprejeti, ob zagotavljanju načela enakosti. Pri iskanju odgovorov sodelujejo s sindikati in skupaj pripravljajo dopolnitev 3.a člena zakona, ki bo osnova za odločanje o tem, kdo naj vrne preveč izplačane plače ali pa komu naj država vrne neupravičeno izterjana sredstva iz naslova preveč izplačanih plač. Spremembe bodo usklajene še v avgustu 2017 in nato gre predlog v zakonodajno obravnavo.
Obravnavali so tudi vprašanje neupravičenega posega (po ZUJF-fu) v pravice posameznih javnih uslužbencev, ki varujejo in negujejo otroke s telesno ali duševno prizadetostjo, veljavnost ukrepa je podaljšana, letos z Zakonom o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju. Varuh ocenjuje, da je sedaj veljavna ureditev neskladna z ustavo in zahteva spremembe zakonodaje in kot izjemo od omejitve letnega dopusta prizna merilo varovanja in nege težje telesne ali zmerne, težje ali težko duševno prizadete osebe. Štefka Korade Purg je pritrdila, da tudi za to skupino javnih uslužbencev ostajajo omejitve v višini 35 dni dopusta, vendar bo treba poiskati rešitve, ki ne bi dovoljevale prevelikega števila izjem in bi hkrati ne bile diskriminatorne. Sicer bi pa to bilo smisleno reševati v okviru področne zakonodaje, so še povedali predstavniki ministrstva.
Pozornost so namenili tudi po Varuhovem mnenju nesprejemljivim zaostankih na Ministrstvu za delo, družino in enake možnosti pri reševanja zahtev za uveljavitev raznih socialnih prejemkov na obeh stopnjah upravnega odločanja. S tem se kršijo tako zakoni kakor ustava. Varuh na problem opozarja v svojih letnih poročilih in na vsakem sestanku z ministricami in ministri. Minister je dejal, da je Inšpektorat za javni sektor opravil več inšpekcijskih nadzorov, vendar je rešitve treba iskati tudi v večji optimizaciji dela znotraj posameznih ministrstev, v predvideni reorganizaciji dela centrov za socialno delo in racionalizaciji dela podpornih služb. Centri še vedno opravljajo veliko dela, kjer ne gre za subjektivno ocenjevanje položaja posameznika v socialnem okolju. Opravila, ki ne zahtevajo strokovnega znanja in so le administrativne narave, bi lahko bila opravljena brez neposrednega upravnega in administrativnega dela socialnih delavcev. Minister je še zagotovil, da bodo še več pozornosti namenili izobraževanju in usposabljanju delavcev v javnem sektorju za kakovostnejše vodenje upravnih postopkov.
Martina Ocepek je izpostavila problem nekakovosti nekaterih izdanih odločb, nerazumljivosti njihovega izreka in nezmožnosti njihovega preizkusa. Nedopustno je, je dejala varuhinja, da prejemnik upravnega akta ne razume njegove vsebine in včasih ne najde odločitve organa. Tudi zato ljudje potrebujejo vse več pravnih nasvetov, da bi sploh razumeli odločitev organa in uporabili nadaljnje pravne poti. V nekaterih občinah zagotavljajo brezplačno pravno pomoč, tudi s pomočjo nevladnih organizacij. Prvenstveno pa bi morali organi po uradni dolžnosti natančno obrazložiti odločitve in pojasnjevati strankam, so bili soglasni udeleženci srečanja. Strinjali so se še v tem, da so posebej kritični pri upravnem odločanju nosilci javnih pooblastil, čemur bo nujno v prihodnosti posvetiti večjo pozornost tako v obliki izobraževanj in usposabljanj kakor tudi nadzorih.
