Na Varuha človekovih pravic RS se je v zvezi s 13. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSvarPre) obrnila pobudnica, ki ji je bila denarna socialna pomoč zmanjšana za višino posredno ugotovljenega dohodka - mesečne premije za življenjsko zavarovanje. Zoper izdano odločbo centra za socialno delo se je pritožila. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) je njeno pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v obrazložitvi navedlo, da se »v skladu s 13. členom ZSVarPre kot fiktivni dohodek šteje tudi posredno ugotovljeni dohodek, ki ga samska oseba ne izkazuje, pa se ugotovi, da v določeni višini plačuje oziroma je plačala za blago ali storitve, česar z razpoložljivimi sredstvi ne bi zmogla. Ker pritožnica razpoložljivih sredstev ne izkazuje (denarna socialna pomoč ni del razpoložljivih sredstev), odplačuje pa obroke zavarovanja, česar v pritožbi ni zanikala, ni upravičena do polne višine denarne socialne pomoči«.

Varuh je MDDSZ posredoval mnenje, da je treba med razpoložljiva sredstva šteti vsa sredstva, s katerimi oseba razpolaga, torej tudi denarno socialno pomoč. Resda se z denarno socialno pomočjo upravičencu do nje za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje, vendar pa mora biti, po mnenju Varuha, upravičencu do denarne socialne pomoči prepuščeno, na kakšen način oziroma za kaj bo denarno socialno pomoč porabil, torej, da jo porabi tudi za plačilo blaga ali storitev, ki morebiti niso neposredno povezane s preživetjem (plačilo obrokov zavarovanja, kredita idr.). S tem, ko se obrok zavarovanja ali kredita šteje kot posredno ugotovljeni dohodek, se po mnenju Varuha neupravičeno posega v pravico upravičenca do denarne socialne pomoči, da z denarno socialno pomočjo prosto razpolaga. kar pa je mogoče le, v utemeljenih primerih, ko se na podlagi drugega odstavka 38. člena ZSVarPre denarna socialna pomoč deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.).

Izpostavili smo, da se je mnogim posameznikom in družinam, ki so danes prejemniki denarne socialne pomoči, socialni položaj nepričakovano poslabšal v zadnjih letih, zaradi splošne gospodarske krize (večje brezposelnosti, stečajev podjetij ipd.); krediti, življenjska zavarovanja in druge obveznosti, ki jih odplačujejo, pa lahko izhajajo še iz časa, ko niso bili materialno ogroženi. Predvsem v primerih odplačevanja hipotekarnih kreditov je razumljivo, da poskušajo posamezniki in družine odplačevati obroke kredita tudi, če imajo na razpolago (le še) denarno socialno pomoč in s tem preprečiti prodajo nepremičnine ter še hujšo stisko, povezano z deložacijo ali celo brezdomnostjo.

Po mnenju Varuha bi se posredno ugotovljeni dohodek lahko štel šele takrat, ko bi vlagatelj plačeval za blago ali storitve v višini, višji od razpoložljivih sredstev (pri čemer je, kot že navedeno, po mnenju Varuha tudi denarna socialna pomoč   del razpoložljivih sredstev). Vštevanje posredno ugotovljenega dohodka na tak način bi bilo po oceni Varuha tudi bolj pravično, saj so sedaj tisti prejemniki denarne socialne pomoči, ki so brez lastnega dohodka, v občutno slabšem položaju od tistih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki razpolagajo tudi z nekaj lastnega dohodka in prejemajo denarno socialno pomoč v višini razlike med cenzusom za denarno socialno pomoč in lastnim dohodkom. Pri slednjih namreč obroki kredita ali življenjskega zavarovanja, ki jih plačujejo, v primeru, če ti niso višji od lastnega dohodka, ne vplivajo na višino denarne socialne pomoči.

MDDSZ se z mnenjem Varuha ni strinjalo. Odgovorilo je, da se z denarno socialno pomočjo zagotavlja sredstva za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje (kamor zavarovanje ne sodi). Denarna socialna pomoč je zadnja pomoč, ki se dodeli šele potem, ko je vlagatelj izčrpal vse možnosti za pridobitev sredstev za preživetje, s katerimi mora ravnati kot dober gospodar. Če upravičenec do denarne socialne pomoči le te ne porabi za kritje minimalnih življenjskih potreb, je, po mnenju MDDSZ, z gotovostjo mogoče trditi, da ima dohodek, ki ga ne izkazuje, drugače ne bi mogel preživeti. MDDSZ se tudi ni strinjalo s stališčem Varuha, da so lahko prejemniki denarne socialne pomoči brez lastnega dohodka sedaj v občutno slabšem položaju od tistih z nekaj lastnega dohodka, niti, da gre v primeru neupoštevanja denarne socialne pomoči kot razpoložljivega dohodka za neupravičen poseg v pravico upravičenca, da prosto razpolaga s to pomočjo.

Varuha vztraja na svojem stališču in meni, da MDDSZ napačno uporablja zgoraj navedeno določbo ZSVarPre, da pa bi bila tudi ureditev, če bi bila taka, kot si jo tolmači ministrstvo, že iz razlogov, ki smo jih zgoraj navedli, neustrezna. 3.5-51/2015