Pobudnica se je na Varuha obrnila zaradi nepravilnosti pri vodenju izvršilnega postopka. Ta je bil uveden zoper njo po uradni dolžnosti na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. I 1776/2018 z dne 25. 10. 2018. Ta je bil izdan na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani o denarni kazni, opr. št. VL 140338/2015 z dne 9. 5. 2018 (v nadaljevanju: izvršilni naslov - sklep o denarni kazni). Ugotovila je, da se izvršilni naslov nanaša na njeno soimenjakinjo, ki ima drugačen naslov prebivališča od njenega. Kljub njenim prizadevanjem, da bi zadevo razrešila, pa ji je sodišče blokiralo bančni račun.

V zadevi smo se za pojasnila obrnili na Okrajno sodišče v Ljubljani in Okrožno sodišče v Mariboru (na slednjega se naslavljajo poizvedbe Varuha v zadevah Okrajnega sodišča v Mariboru). Izpostavili smo tudi, da je pobudnica zaradi napačne opredelitve kot dolžnice v posledici učinkovanja sklepa o izvršbi utrpela določene nevšečnosti (zaradi blokade transakcijskega računa ni mogla z denarnimi sredstvi na njem, banka ji je zaračunala stroške obdelave sklepa o izvršbi, nositi je morala stroške ugovornega postopka).

Iz podatkov, ki smo jih pridobili na podlagi opravljenih poizvedb, je izhajalo, da je Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajnemu sodišču v Mariboru v predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti posredovalo napačne identifikacijske podatke o sicer, v sklepu o denarni kazni pravilno navedeni zakoniti zastopnici dolžnika, ki je imela enako ime in priimek kot pobudnica. Pred vložitvijo predloga za izvršbo je sodišče identifikacijo zakonite zastopnice preverilo z vpogledom v Centralni register prebivalstva (CRP). Naslov dolžnice iz sklepa o denarni kazni se sicer ni skladal z naslovom iz vpogleda v CRP, vendar se sodišču kljub temu ni pojavil dvom o identiteti zakonite zastopnice dolžnice, saj je v času opravljenega vpogleda v CRP v Republiki Sloveniji obstajala le ena oseba z imenom in priimkom, kot je bil pobudničin. Zato je sodišče v predlogu za izvršbo navedlo rojstni datum in naslov dolžnice, kot je izhajal iz CRP. Do zamenjave stranke je po navedbah sodišča prišlo zaradi preimenovanja zakonite zastopnice dolžnika, ki je šestnajsti dni po izdaji sklepa o denarni kazni, spremenila svoj priimek in ime.

Na podlagi sklepa o denarni kazni pa je nato Okrajno sodišče v Mariboru izdalo sklep o izvršbi, s katerim je po uradni dolžnosti dovolilo izvršbo proti dolžnici z imenom in priimkom kot je bil pobudničin, in sicer na podlagi podatkov, ki jih je posredovalo Okrajno sodišče v Ljubljani. Kljub razliki v naslovu se tudi Okrajnemu sodišču v Mariboru ni porajal dvom v identiteto dolžnice, ker sta bila kot identifikacijski podatek o dolžnici na CRP izpisku navedena tudi EMŠO in davčna številka. Ta dva podatka se ne spreminjata, naslov osebe pa se lahko kadarkoli spremeni. Sklicevaje na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sklepu opr. št. I R 7/2015 z dne 22. 1. 2015 in po katerem podatek o naslovu ni podatek, ki bi bil sodišču znan, je Okrožno sodišče v Mariboru pojasnilo, da je zato odločilno prebivališče, ki ga navede upnik.

Glede na pobudničine navedbe v ugovoru, da nikoli ni bila zakonita zastopnica dolžnika in da nikoli ni prebivala na naslovu, ki je bil naveden v sklepu o denarni kazni in ker je bilo na podlagi javno dostopnih evidenc ugotovljeno, da v Republiki Sloveniji obstaja le ena oseba s konkretnim imenom in priimkom kot je pobudničin, se je pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pojavil dvom o pravilnosti vročitve sklepa o denarni kazni. Zaradi ugotovitve istovetnosti je bil dodatno pridobljen podatek o EMŠO za osebo, ki je bila sklepu o denarni kazni navedena kot zakonita zastopnica dolžnika. Po primerjavi EMŠO številk, in sicer tiste iz izpiska iz rojstne matične knjige, ki ga je posredovala pobudnica, ter EMŠO zakonite zastopnice dolžnika, je nato Okrajno sodišče v Mariboru v ugovornem postopku ugotovilo, da so pobudničine navedbe točne in da resnično ne gre za isto osebo. Na tej podlagi je izdalo sklep, s katerim je ugovoru v celoti ugodilo, sklep o izvršbi zoper pobudnici v celoti razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, izvršilni postopek zoper pobudnico pa ustavilo. Hkrati je odločilo tudi, da se pobudnici povrnejo stroški, ki so ji nastali v ugovornem postopku (priglašeni stroški pooblaščenke), ter banki naložilo, da po pravnomočnosti sklepa o ugovoru, sprosti že zarubljena sredstva na njenem transakcijskem računu.

Pred vložitvijo ugovora nobeno od sodišč ni vedelo za zamenjavo identitete dejanske dolžnice in tudi ni moglo ugotoviti, da v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo ne gre za isto osebo, saj je iz evidenc CRP in E-RISK izhajalo, da v Republiki Sloveniji obstaja le ena oseba s konkretnim imenom in priimkom. Ker izvršilni postopek ni kontradiktoren, se tudi dolžnik prvič seznani s predlogom za izvršbo šele, ko mu je vročen sklep o izvršbi. Zoper nezakonit in nepravilen sklep ima dolžnik možnost podati ugovor, v katerem lahko uveljavlja razloge, ki preprečujejo izvršbo. Eden od takšnih ugovorov je tudi nepravilna identifikacija dolžnika. Dokler pobudnica ni vložila ugovora, v katerem je uveljavljala pomoto v identiteti stranke, sodišči nista vedeli za pomoto in zato tudi nista mogli sami odpraviti napake. Je pa Okrajno sodišče v Ljubljani takoj, ko je prejelo ugovor, preverilo pravilnost izdanega sklepa o denarni kazni, opravilo dodatne poizvedbe pri AJPES glede pridobitve EMŠO, zakonite zastopnice dolžnika, nato pa na podlagi pridobljene EMŠO opravilo zgodovinski vpogled v javne evidence ter pobudničin ugovor odstopilo v odločanje Okrajnemu sodišču v Mariboru kot pristojnemu sodišču. Okrajno sodišče v Ljubljani je sporočilo tudi, da se bo pobudnici za nevšečnosti, ki so ji nastale zaradi zamenjave identifikacije stranke v izvršilnem postopku, v katerem je nastopalo kot predlagatelj, opravičilo.

Na podlagi opravljenih poizvedb v zvezi z obravnavo pobude in na tej podlagi prejetih odgovorov smo zaključili, da je bila pobuda utemeljena, saj je obravnava zadeve (in nenazadnje tudi ugovorni postopek v okviru izvršilnega postopka) pokazala, da je bila izvršba pred Okrajnim sodiščem v Mariboru sprožena zoper napačno osebo in je Okrajno sodišče v Ljubljani Okrajnemu sodišču v Mariboru v predlogu za uvedbo izvršbe po uradni dolžnosti z dne 11. 9. 2018 očitno posredovalo napačne identifikacijske podatke o sicer, v sklepu o denarni kazni, pravilno navedeni zakoniti zastopnici dolžnika. Takšno ravnanje bi bilo mogoče opredeliti tudi kot kršitev načela dobrega upravljanja iz 3. člena ZVarCP. Vendar pa je bil le pobudničin ugovor lahko tisti, na podlagi katerega je bila takšna napaka lahko odpravljena.

Navedeni primer izpostavljamo z namenom izboljšanja ravnanja in s priporočilom izvršilnim sodiščem, da še dosledneje preverjajo pravilnost podatkov o strankah izvršilnega postopka in namenijo dodatno skrbnost zlasti še primerom, ko se podatki o dolžniku v izvršilnem naslovu ne skladajo s podatki v predlogu za izvršbo. Ravnanje, kakršno je bilo v obravnavanem primeru namreč neupravičeno povzroči nevšečnosti tretjim, ki niso in nikoli ne bodo stranke v konkretnem izvršilnem postopku. 15.3–176/2018