Na Varuha človekovih pravic RS (Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je že več let na prestajanju kazni zapora v Zavodu za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni (ZPKZ). Seznanil nas je, da je bil v času prestajanja kazni zapora z odločbo Upravne enote Ptuj (UE Ptuj) izbrisan iz registra stalnega prebivalstva. Pobudnik je menil, da se mora njegovo stalno prebivališče prijaviti na naslovu Centra za socialno delo Ptuj (CSD), saj je od tam prejemal denarno socialno pomoč v času pred nastopom prestajanja zaporne kazni.

Med obravnavo pobude se je izkazalo, da pobudnik ne more prijaviti stalnega prebivališča, saj nima zagotovila, kje bo živel po zaključku prestajanja kazni zapora, prav tako pa ne izpolnjuje pogojev za prijavo stalnega prebivališča na naslov CSD-ja. Zakon o prijavi prebivališča (ZPPreb) namreč določa, da se v primeru, če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi.

Varuh je ugotovil, da v primerih, ko je bil posamezen zapornik izbrisan iz registra stalnega prebivalstva, ne more zadostiti pogojem za prijavo stalnega prebivališča na naslovu organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč v materialni obliki, razen, če je bila to zgolj slučajno organizacija iz območja, na katerem prestaja kazen zapora (torej tam »dejansko živi«). Konkretni primer pobudnika ponazarja širšo problematiko, ki smo jo zaznali pri več pobudah zapornikov, ki imajo po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva tako prijavljeno zgolj začasno prebivališče na naslovu ZPKZ. Varuh je na problematiko opozoril Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ).

MNZ je pojasnilo, da si prizadevajo za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti in da zato pripravljajo predlog novega Zakona o prijavi prebivališča. V predlogu se v izogib omenjeni problematiki ureja institut zakonskega prebivališča. Med drugim se opušča pogoj obveznosti prebivanja na območju organa ali organizacije, ki posamezniku nudi pomoč. Predlaga se, da se v postopku ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča posamezniku, nastanjenim v zavodu za prestajanje kazni, dislociranem oddelku zavoda oziroma prevzgojnem domu, ki na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča dejansko ne prebivajo, določi zakonsko prebivališče na naslovu centra za socialno delo, na območju katerega je imel prijavljeno zadnje stalno prebivališče. Predlog zakona tako nakazuje rešitev za problematiko posameznikov, ki so v zavodih za prestajanje kazni ali v prevzgojnih domovih, saj predlagana rešitev daje možnost prijave stalnega prebivališča.

Pobuda je bila utemeljena. Sedaj veljavna ureditev prijave prebivališča ni ustrezna, zato Varuh pričakuje, da bo MNZ nadaljevalo aktivnosti in čim prej pripravilo ustreznejšo rešitev, ki tovrstnih primerov ne bo dopuščala več. 5.7-90/2011