Pobudnica je mati šestletne deklice. Starši so se razšli, nekdanji partner naj bi njuno hčerko odpeljal proti volji otroka. Namesto da bi deklico pripeljal nazaj, je proti pobudnici podal kazensko ovadbo.

Pobudnica je izražala zaskrbljenost nad morebitnimi posledicami zadrževanja deklice pri očetu, saj naj bi bil v času skupnega bivanja zelo nasilen. Navedla je še, da je za pomoč zaprosila center za socialno delo (CSD), kjer naj bi naletela le na ignoranco. Čeprav so dobro seznanjeni z agresivnostjo otrokovega očeta, njegovim hkratnim uživanjem alkohola in zdravil, so le enkrat opravili obisk na domu in ob tem ugotovili, da se deklica dobro počuti. Pobudnica je zaprosila za Varuhovo posredovanje, naj ukrepa v korist otroka.

Po posredovanju na CSD smo prejeli obširno poročilo, iz katerega izhaja, da so se v obravnavo zadeve vključili takoj, ko so bili seznanjeni, da je dekličin oče ovadil njeno mamo zaradi zanemarjanja. Sklicali so krizni tim, na katerem so se dogovorili, da še isti dan ločeno opravijo pogovor z deklico, očetom in materjo, da se povežejo s šolo, zdravnico, policijo in preverijo, v kakšnih razmerah živi deklica pri očetu. Starše so seznanili z ugotovitvijo, da deklica pri očetu ni ogrožena, in jih poskušali spodbuditi k sodelovanju v korist otroka, žal neuspešno. Seznanili so jih tudi z dogovori tima. Starši so podali ločeni izjavi, da je že vsak od njih podal svojo zahtevo za začasno odredbo o zaupanju hčerke. Iz poročila CSD je bilo razvidno, da so ocenjevali morebitno ogroženost otroka tudi na medinstitucionalnem timu in poskušali k sodelovanju in še zlasti k vključitvi v ustrezno obliko pomoči pridobiti oba izmed staršev, kar sta oba ponovno odklonila. Od sodišča so bili seznanjeni, da je oče podal predlog, da pravice in koristi otroka zavarujejo z začasno odredbo, mati pa takega predloga kljub pojasnilu, da to lahko stori, ni podala. Hkrati je prenehala sodelovati s CSD.