Varuh človekovih pravic RS je v procesu nastajanja novele Zakona o kazenskem postopku (ZKP) Ministrstvu za pravosodje kot pripravljavcu predlaganih sprememb in dopolnitev tega zakona na zaprosilo večkrat posredoval svoje pripombe.

Varuh se je s pripombami osredotočil (le) na tiste dele predlagane zakonske ureditve, za katere je glede na vsebino do sedaj obravnavanih pobud na tem področju ocenil, da utegnejo imeti večji vpliv na varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost v Republiki Sloveniji.

Drugih načelnih opredelitev Varuh ni podajal, niti tega ne more, saj v tej zvezi (še) ni obravnaval pobud, ki bi terjale zakonodajne spremembe. Pri pripravi konkretnih zakonskih rešitev Varuh (upoštevajoč njegov položaj) tudi sicer ne more sodelovati, da ne bi bil kasneje deležen očitkov, da je sodeloval pri oblikovanju zakona. Zato se o posameznih vsebinah predloga zakona niti ne more »usklajevati« oziroma se neposredno opredeljevati. Seveda pa Varuh dopušča možnost, da se bo do obravnavane zakonske ureditve opredeljeval v prihodnje, če bo to terjala narava obravnavanih pobud.

Varuh je večkrat poudaril, da bi bil seveda res že čas, da naša država dobi stabilen zakonski okvir tudi na tem pravnem področju, ki ne bi bil predmet tako pogostega noveliranja, kot je obstoječi ZKP. V odločitvi zakonodajalca pa je, kakšne zakonske rešitve bo sprejel. Pri tem mora seveda izhajati iz načel ustavnosti, zakonitosti in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V tej zvezi pripominjamo, da smo v poročilu za leto 2007 (str. 85) že poudarili, da velja tudi za načrtovane spremembe zakonodaje s področja kazenskih postopkov (KZ in ZKP), upoštevati spoštovanje načel ustavnosti, zakonitosti ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Kazensko pravo je eden izmed stebrov državnosti; vsi posegi v temeljne institute tega prava bi morali biti zato skrbno pretehtani, zagotovljena bi morala biti tudi široka javna razprava in za ključne spremembe doseženo soglasje stroke. To seveda velja tudi za novelo ZKP.

V Dnevniku, 26. 10. 2017, sta novinarja navedla trditev ministra Klemenčiča:
»Ta zakon so kljub različnim manipulacijam, da ga stroka ne podpira, podprli izrecno predsednik vrhovnega sodišča, generalni državni tožilec, v zadnjih tednih prvostopenjski sodniki. Varuhinja človekovih pravic pa je zanikala, da bi zakon posegal v človekove pravice.«

Ne drži, da bi varuhinja zanikala poseg zakona v človekove pravice. Varuh se do posega v človekove pravice, kot rečeno, v tej fazi ne more opredeljevati. Kar pa ne pomeni, da se ne bo po uveljavitvi sprememb zakona, če bi tako ocenil. Vsekakor pa je Varuh zadovoljen, da so bile nekatere njegove pripombe in sugestije pri pripravi zakona upoštevane.