Na Varuha človekovih pravic RS (v nadaljevanju: Varuh) se je obrnil pobudnik, ki je zatrjeval, da je bil po besedah direktorja zavoda in zavodskega osebja nameščen v zaprti oddelek le zaradi svoje preteklosti. Izpostavil je, da se v njegovem osebnem spisu poleg pravnomočne sodbe iz leta 2016, na podlagi katere prestaja zaporno kazen, nahaja izpisek iz kazenske evidence iz leta 2013, iz katerega izhaja, da je bil v preteklosti trikrat pogojno obsojen. Pobudi je priložil tudi potrdilo Ministrstva za pravosodje iz februarja 2016 v katerem piše, da ni zabeležen v kazenski evidenci.

V zadevi smo se obrnili na Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankciji (v nadaljevanju: UIKS) in med drugim zaprosili za informacijo, ali zavod v zbirki podatkov o obsojencu vodi tudi podatke, ki se nanašajo na že izbrisane obsodbe ter kako so bili pridobljeni, glede na to, da se na podlagi petega odstavka 250a. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), dajejo, med drugim tudi organom, pristojnim za izvrševanje kazenskih sankcij, le podatki za neizbrisane obsodbe.

UIKS je v odgovoru pojasnil, da je ob sprejemanju odločitve glede namestitve pobudnika med drugim razpolagal tudi s podatki o njegovi predkaznovanosti, ki so bili razvidni iz po sodišču posredovanega izpiska iz kazenske evidence. Kljub temu, da naj bi zavod v konkretnem primeru razpolagal z napačnimi podatki o njegovi predkaznovanosti, pa naj bi sočasno obstajali tudi drugi dejavniki oziroma okoliščine, ki so vplivale na odločitev zavoda o razporeditvi v zaprti oddelek zavoda.

Varuh je tako v poizvedbi kot tudi v odgovoru pobudniku izpostavil, da upoštevajoč institut izbrisa obsodbe, pri namestitvi obsojenca v režim, v katerem prestaja kazen, ni mogoče upoštevati izbrisane obsodbe ter da se zato odločitev zavoda ne sme opirati na tak izpisek iz kazenske evidence. Pobudniku smo obenem pojasnili, da Varuh ni organ, ki bi lahko odpravljal, razveljavljal ali kakor koli drugače neposredno oziroma avtoritativno odločal o odločbah, ki jih izdajajo pristojni organi ter da bi lahko le sam v pritožbenem postopku dosegel, da bi se preverilo, če je zavod odločitev oprl tudi na že izbrisane obsodbe, ali pa so pri njegovi odločitvi pretehtali zgolj drugi dejavniki oziroma okoliščine.

Pobudo smo sicer šteli za utemeljeno in v nadaljevanju na podlagi obravnavnega primera, v okviru pripomb, ki smo jih podali na osnutek Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1G), Ministrstvu za pravosodje (MP) predlagali razmislek o ustreznosti ureditve, da sodišče zavodu skupaj s pozivom na prestajanje kazni posreduje tudi obsojenčev izpisek iz kazenske evidence. Takšno rešitev je namreč predvideval 9. člen omenjenega predloga (18. člen ZIKS-1).

Pri tem smo opozorili na peti odstavek 250.a člena ZIKS-1, ki določa, da podatke iz kazenske evidence sodišče pridobiva za potrebe kazenskih postopkov, ki tečejo zoper prej obsojeno osebo. Zato obstaja resen pomislek, ali bo sodišče (zlasti v primeru dolgotrajnega kazenskega postopka) ob posredovanju poziva zavodu razpolagalo z ažurnim izpiskom iz kazenske evidence, ki ga, kot je to izhajalo iz komentarja k prej omenjenem 9. členu, zavod potrebuje tudi zaradi ugotavljanja predkaznovanosti, kot dejavnikom za načrtovanje režima in koriščenja ugodnosti.

Bojazen, da lahko pride pri ureditvi, ki sodišču nalaga posredovanje izpiska iz kazenske evidence (trenutno primerljivo vsebino ureja Pravilnik o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je bil glede tega uporabljen tudi v opisanem primeru), do situacije, ko sodišče zavodu posreduje izpisek iz kazenske evidence, ki vsebuje podatke o že izbrisanih obsodbah, ob vsem zapisanem ni zgolj hipotetičen. Da se zavod za prestajanje kazni pri svojih odločitvah ne bi opiral na tak izpisek iz kazenske evidence, je potrebno, da pri svojem delu uporablja čim bolj tekoče podatke. Zato smo ocenili, da pojasnilo v komentarju k 9. členu, da zavodu tega podatka ni treba dodatno pridobivati, ni na mestu, razen če bi sodišče izpisek iz kazenske evidence pridobilo v času posredovanja poziva na prestajanje kazni. Predvidena ureditev posredovanja teh podatkov s strani sodišča pa je lahko vprašljiva tudi iz razloga namena, za katerega podatke iz kazenske evidence pridobiva sodišče (za potrebe kazenskih postopkov) in dejstva, da sodišče ni organ, ki bi upravljal s kazensko evidenco. 2.2-21/2017