Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v petek, 6. 4. 2018, s svojima sodelavcema, namestnikom Tonetom Dolčičem in svetovalko Varuha Nevo Šturm, sestala s starši in otroki, ki se jim je zaradi cepljenja poslabšalo zdravstveno stanje oziroma trpijo različne škodljive posledice. Srečanja se je udeležilo preko 70 staršev in otrok, ki so v zelo dobro vodeni in usmerjani razpravi predstavili svoje negativne izkušnje z obveznim cepljenjem otrok.

V 90 minutnem pogovoru so starši predstavili svoje življenjske zgodbe, za katere so prepričani, da jih je povzročilo obvezno cepljenje. Po pričevanju staršev je cepljenje pri nekaterih otrocih povzročilo izbruh različnih bolezni in motenj (zlasti avtizma)oziroma škodljivih reakcij, ki pa jih medicinska stroka ne priznava kot škodljive učinke zdravil, pogosto pa jih iz tega razloga niti ne zapiše v medicinsko dokumentacijo otroka. Starši so pri zdravljenju s cepivi poškodovanih otrok prepuščeni svoji iznajdljivosti, država in njene institucije pa jim ne nudijo dovolj strokovne pomoči, temveč jih zgolj prisiljujejo v nadaljnja cepljenja, za katera so starši prepričani, da zgolj poslabšujejo že sicer prizadeto zdravstveno stanje otrok. Izvajanje zakona o nalezljivih boleznih je v delu, ki ureja obvezno cepljenje, preveč prepuščeno dobri volji pediatrov, da prisluhnejo pomislekom staršev in tudi upoštevajo zadržke, ki jih izpostavljajo prizadeti.

Varuh človekovih pravic nima strokovnih znanj, pa tudi ne pristojnosti, ki bi mu omogočala presojo upravičenosti obveznega cepljenja in njegovo morebitno opustitev, lahko pa na podlagi prejetih pobud, ki jih je prejel v zvezi s predlagano novelo zakona (skupno preko 120) ugotovi, da veljavni sistem obveznega cepljenja ne zagotavlja vsakemu otroku, da bi bila v vseh postopkih otrokova korist glavno vodilo, kar od vsake države podpisnice zahteva 3. člen Konvencije ZN o otrokovih pravicah. Kljub možnostim, ki jih pacientom zagotavlja zakon o pacientovih pravicah, je v praksi njihovo uresničevanje preveč odvisno od izvajalcev obveznega cepljenja, ki bi morali vsak od staršev prijavljeni stranski učinek cepiva ali druge zadržke vpisati v zdravstveni karton otroka. S svojo odločitvijo, da določenega dejstva ne vpišejo v zdravstveno dokumentacijo, v kasnejšem postopku onemogočijo objektivno dodatno presojo upravičenosti opustitve cepljenja, ki temelji na zdravstveni dokumentaciji.

Varuh ocenjuje, da bi morali zakon o nalezljivih boleznih v omenjenem delu ustrezno dopolniti, še preden bi zaostrovali sankcije, ki bodo prizadele necepljene otroke in njihove starše.  Zato Varuh predlaga tehten razmislek pred odločitvijo o nadaljnjem postopku sprejemanja predlagane zakonske novele. Ne glede na odločitev predlagateljev zakonske novele in Državnega zbora pa bo po Varuhovem mnenju treba opraviti celovito revizijo uresničevanja zakona o nalezljivih boleznih, na kar bomo tudi opozorili pristojne.