Spoštovani gospod minister, spoštovane ekscelence, dragi gostje in sodelavci pri nastajanju publikacije Enake možnosti v slovenski diplomaciji.
Kot sem zapisala že v uvodni besedi, gre za izjemen projekt, kakršnih je v Sloveniji malo. Ugotavljati, kaj je v določenem okolju dobrega, najbrž ni težko, pa tega na žalost ne počnemo. Težko pa je od zaposlenih izvedeti, kaj je narobe in to na tak način, da se iz odgovorov lahko naredijo načrti za pozitivne spremembe. Da ne gre le za kritiziranje nadrejenih in sistema, temveč za načrtno iskanje rešitev za boljše delovanje določenega organa. Res je, da obstajajo različni modeli poslovne in drugačne odličnosti, ki preučujejo klimo določenega delovnega okolja, vendar njihova metodologija praviloma ne omogoča vpogleda v zelo osebna razmišljanja in potrebe posameznih zaposlenih. Izsledke empirične raziskave o slovenskih diplomatih si boste lahko kmalu ogledali v publikaciji, ki jo boste danes lahko vzeli v roke.
Zanimivo bo slediti usodi tega projekta. Ali se bo kaj spremenilo? Na bolje ali na slabše? Za koga? Kdaj bo prišlo do sprememb? In kar se mi zdi enako pomembno: ali se bo kmalu opogumil še kakšen drug državni organ in odkrito pregledal odgovore svojih zaposlenih? Prepričana sem, da jim bodo strokovnjaki iz ministrstva za zunanje zadeve pripravljeni pomagati.
Ob tej priložnosti bi rada poudarila, da imata MZZ in Varuh človekovih pravic RS več stičnih točk kot bi sodili na prvi pogled. Človekove pravice so tema številnih mednarodnih organizacij, v katerih Slovenija sodeluje kot podpisnica konvencij ali kot donatorica znanja in sredstev. Letos nas čaka poročanje pred Svetom za človekove pravice pri Organizaciji združenih narodov, v letu 2009 pa smo skupaj pripravili odmevno mednarodno konferenco o otrokovih pravicah in zaščiti pred nasiljem. Seveda pa sodelujemo tudi pri reševanju pobud posameznikov, nenazadnje so tudi uslužbenci MZZ lahko pobudniki pri Varuhu človekovih pravic RS.
In še ena tema, mimo katere ne morem. Varuh človekovih pravic ni oblastna politična funkcija, čeprav bi nekateri politiki želeli svoja stališča podpreti z mnenjem aktualnega varuha. Ali mu celo vsiliti svoje poglede na določena vprašanja. Tudi pri nas. Pa vendar, vprašanje človekovih pravic v nekaterih tujih državah ne more mimo mene kot varuhinje. Pred kratkim so naredili atentat na ombudsmana Papue Nove Gvineje, parlamenti nekaterih evropskih držav skušajo zamenjati ali utišati svoje ombudsmane.
Prvega ombudsmana Ruske federacije, Sergeja Kovaljova, ki je letos dobil nagrado Saharova, ki jo podeljuje Evropski parlament, so zamenjali po enem letu delovanja zaradi njegove neusmiljene kritike vojne v Čečeniji, ombudsmana Kirgizije poskušajo onemogočiti, čeprav je bil sam obsojen kot disident in borec za neodvisnost. O človekovih pravicah moramo govoriti in jih braniti, tudi tam in takrat, ko to ni zaželeno.
Zato svoj nagovor zaključujem z mislijo na posameznike, ki so zaradi zavzemanja za človekove pravice morali umreti, bili mučeni, zaprti, ponižani ali izgnani iz svojih domov in držav. Pričakujem, da boste diplomati, posebno tisti, ki ste ali boste predstavniki Slovenije v tujini, izkoristili možnosti, ki jih imate, in se postavili v bran človekovih pravic.
dr. Zdenka Čebašek - Travnik, dr. med.
varuhinja človekovih pravic
