Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je v sredo, 22. 11. 2017, s svojimi sodelavkami in sodelavci sestala z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc in članicami njenimi sodelavkami. Redna srečanja z ministrico predstavljajo možnost pogovora o aktualnih vprašanjih varovanja človekovih pravic na področju zagotavljanja zdravstvenega varstva ter pričakovanem napredku.
Po mnenju Varuha, o čemer vztrajno piše v svojih letnih poročilih, morajo sistemske rešitve prispevati k oblikovanju in ohranitvi visoke ravni kakovosti in dostopnosti do zdravstvenih storitev za vse ljudi, ne glede na njihove osebne okoliščine. Varuh se zaveda, da je proces iskanja političnega dogovora o smeri razvoja javnega in zasebnega zdravstva izjemno zahteven, vendar bi morali odločevalci čim prej doseči soglasje in sprejeti sistemske rešitve. Te naj bi zagotovile dostopne in kakovostne ter varne programe preprečevanja bolezni, zdravljenja in rehabilitacije, ob hkratnem zmanjševanju neenakosti in zagotavljanju dostopnega zdravstvenega varstva vsem, zlasti ranljivim skupinam prebivalstva. Prispevale naj bi k skrajšanju čakalnih vrst, ustreznemu urejanju koncesij, zdravstvenih storitev v domovih za starejše in drugih socialno varstvenih zavodih.
Varuhinja je v skupni izjavi za javnost po srečanju posebej poudarila, da si želi, da denar ne bi krojil zdravja ljudi, torej da bi bilo zdravstvo dostopno vsem. Dejala je še, da "čeprav je Varuh vsako leto zelo kritičen do področja zdravstva in napišemo tudi veliko priporočil, te smo pisali tudi prejšnjim ministrom, sem ministrici zaželela, da to težko delo opravi do konca in uresniči vse obljube." Želi si, da ne bi bilo toliko različnih interesov, ki morda včasih na škodo ljudi upočasnijo sprejem zakonov.
Njeni izjavo lahko poslušate tukaj:
Varuhinja o nujnosti dostopnosti zdravstva za vse (MP3)
Vaurhinja v podporo delu ministrice (MP3)
Na osnovi omenjenih izhodišč so na srečanju največjo pozornost posvetili stanju in načrtom ministrstva na področju priprave in sprejema sistemskih, zakonodajnih rešitev. Obravnavali so tudi vprašanja sprejema manjkajočih predpisov v zvezi z ugotavljanjem in verifikacijo poklicnih bolezni. Govorili so o ustanovitvi in delovanju oddelka pedopsihiatrije, problematiki financiranja storitev zdravstvene nege v socialno varstvenih zavodih ter o izvajanju zdravstvenih storitev v posebnih socialnovarstvenih zavodih. Beseda je tekla še o neurejenem izvajanju nadzorovane obravnave, nezmožnosti izbire osebnega zdravnika v nekaterih slovenskih občinah, o položaju forenzične enote, o ugotovitvah Državnega preventivnega mehanizma in o drugih temah.
Ministrica je uvodoma povedala, da se je v enajstih letih zamenjalo kar devet ministrov za zdravje ter da je ministrstvo kadrovsko oslabljeno, vendar so kljub nakopičenim težavam in izjemno močnim lobističnim prizadevanjem nekaterih skupin uspeli pripraviti podlage za sprejem niza zakonov in ukrepov za večjo učinkovitost in kakovost sistema zdravstvenega varstva. Sprejete so bile spremembe in dopolnitve Zakona o zdravstveni dejavnosti in dopolnjen je bil Zakona o pacientovih pravicah ter Zakon o zdravniški službi. Ravnokar se je končala javna obravnav predloga Zakona o dolgotrajni oskrbi, medtem ko bo predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju kmalu obravnavala vlada. Sprejete so bile tudi dopolnitve Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, s čimer se omogoča uporaba konoplje v medicinske namene. Vprašanja dolgotrajne oskrbe, forenzične psihiatrije in zdravstvenega varstva v socialnozdravstvenih domovih pa ostajajo še naprej pomembna naloga, ki ji bodo na ministrstvu posvetili potrebno pozornost.
Zaradi neustreznih ukrepov v preteklosti se danes v Sloveniji srečujemo s pomanjkanjem družinskih zdravnikov, urologov, anesteziologov in nekaterih drugih specialistov, kar otežuje nemoteno delo zdravstvenih služb. Istočasno pa je na zavodih za zaposlovanje prijavljenih 154 zdravnikov. To vprašanje skušajo sistemsko urediti, kajti ob pomanjkanju specialistov in ob dejstvu, da je država v njihovo izobraževanje vložila znatna sredstva, je trenutno stanje nedopustno, je poudarila ministrica. So pa na podlagi dopolnjene zakonodaje znatne finančne obveznosti za specializacije zdravnikov prenesli iz zdravstvene blagajne v državi proračun.
Varuh je vztrajno priporočal sprejem ukrepov za zmanjšanje čakalnih vrst, vendar se te ne skrajšujejo dovolj hitro. Ministrica je pojasnila, da je res bilo 1. septembra 2017 kar 49.400 posameznikov na nedopustno dolgih listah, vendar je ob tem razkrila vrsto razlogov, zaradi katerih se problem ne rešuje hitreje.
V zvezi z zakonom o lekarniški dejavnosti je ministrica povedala, da vse njene dejavnosti izhajajo iz načela zagotavljanja boljše dostopnosti do zdravil, kar včasih omejuje konkurenčnost ponudnikov zdravil na trgu. Prizadevajo si, da bi v bolnišnicah zaposlili več kliničnih farmacevtov, da bi preprečevali kontraindikacije pri istočasnem jemanju večjega števila zdravil, kar postaja vse večji problem.
Varuhinja je posebej izpostavila nujnost takojšnje ustanovitve oddelka pedopsihiatrije, kajti Varuh že več let opozarja na neprimerno hospitalizacijo otrok, ki imajo težave v duševnem zdravju in so nameščeni v bolnišnicah skupaj z odraslimi. Ministrica je zagotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji (tudi finančni) za pričetek dela takšnega oddelka v okviru Psihiatrične klinike Ljubljana. V skupni izjavi je poudarila, da naj bi se to zgodilo letos decembra.
Pogovora so se poleg varuhinje udeležil njen namestnik Tone Dolčič, direktorica strokovne službe Martina Ocepek ter svetovalci Varuha Neva Šturm, mag. Jure Markič ter Liana Kalčina. Ministrico pa so spremljali državna sekretarka Jožica Maučec-Zakotnik, generalna direktorica Direktorata za zdravstveno varstvo Tanja Mate, , in Vodja Službe za sistemsko pravno urejanje Mojca Grabar ter vodja odnosov z javnostmi Zdenka Jagarinec.
