Varuh človekovih pravic RS (Varuh) je ob reševanju pobud naletel tudi na težave, s katerimi so se srečevali centri za socialno delo (CSD) in sodišča pri iskanju nalog v splošno korist, s katerimi bi se lahko nadomestila globa, izrečena za prekršek.
Tako je v enem izmed primerov pobudnik sodišče zaprosil, da se mu globa, izrečena za prekršek, nadomesti z opravljanjem koristnih del. Sodišče je po opravljenih poizvedbah zaradi ugotovitve dejstev, pomembnih za odločitev, njegovemu predlogu sledilo. Pristojnemu CSD je predlagalo, da zanj pripravi predlog koristnih del. Več kot šest mesecev kasneje je sodišče prejelo sporočilo CSD, da se ta sooča s problematiko pomanjkanja organizacij, pri katerih bi storilci prekrškov lahko opravili določene naloge. Glede na to, da v skoraj sedmih mesecih ni bilo mogoče najti del v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, je sodišče zaključilo, da namen izvršitve sodbe o prekršku ne bi bil dosežen z nadaljnjim iskanjem takšnih del, zato je odločilo, da se globa prisilno izterja. Pri tem se je sklicevalo na sedmi odstavek 19. člena ZP-1 po katerem se uklonilni zapor ne izvrši in globa tudi ne izterja le v primeru, če storilec določene naloge opravi v celoti.
Institut nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist je namenjen tistim storilcem prekrška, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne zmorejo plačati globe, ne da bi bilo zaradi plačila globe ogroženo njihovo preživljanje ali preživljanje tistih, ki jih je storilec dolžan preživljati (tako Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, opr. št. U-I-166/2008, Uradni list RS 43/2011). Možnost nadomestitve globe z opravo nalog v splošno korist je torej vezana na storilce prekrškov, ki zaradi svojega slabega premoženjskega stanja niso sposobni plačati globe.
V primeru obstoja zakonskih pogojev mora biti v skladu z določili ZP-1 vsakomur zagotovljena možnost nadomestitve globe z opravo del v splošno korist. Obstoj teh pogojev je sodišče v konkretnem primeru očitno ugotovilo, saj je pobudnikovemu predlogu za nadomestitev globe tudi sledilo. Sklepa o nadomestitvi globe pa sodišče v tem primeru ni moglo izreči zgolj zaradi razlogov, ki niso bili na strani pobudnika – to je zaradi "premajhnega števila organizacij", kjer bi lahko storilci opravljali koristna dela, kot je pojasnilo sodišče. Vendar Varuh meni, da bi država morala poskrbeti, da bi pravico, ki jo daje zakon, lahko vsi upravičenci tudi uresničili. Zato je tudi v 13. členu ZIKS-1 določena obveznost, da so samoupravne lokalne skupnosti dolžne zagotoviti delovne naloge in izvajalske organizacije za izvrševanja dela v splošno korist. Na podlagi četrtega člena Pravilnika o izvrševanju dela v splošno korist pa so samoupravne lokalne skupnosti CSD-ju (pristojnemu po predpisih o socialnem varstvu) dolžne sporočati seznam vseh del iz lastnih dejavnosti, ki bi se lahko opravljala v okviru dela v splošno korist. Sporočati so dolžne tudi seznam vseh organizacij na svojem območju, ki bi bile pripravljene postati izvajalska organizacija, vključno z deli, ki se pri organizaciji lahko opravljajo.
Izpostavljeni primer kaže, da v praksi prihaja do težav, kadar se za opravo del v splošno korist ne najde ustrezna organizacija, različne pa so tudi rešitve, ki jih v takem primeru sprejmejo sodišča. Zato je Varuh zaradi ugotovitve razlogov za nastalo situacijo v konkretnem primeru pobudnika pri Ministrstvu za pravosodje (MP) in pri CSD opravil podrobnejše poizvedovanje glede (ne)zadostnosti organizacij, ki so vključene v mrežo izvajalskih organizacij, v okviru katere se te naloge izvajajo in glede morebitnih aktivnosti, ki v smeri izboljšanja mreže teh organizacij morda že potekajo.
CSD je opisal težave, s katerimi so se soočali CSD v letih 2008 – 2009, zaradi katerih je prišlo tudi do zastoja v zagotavljanju del, s katerimi se je nadomestila globa oziroma kazen. Nerešene zadeve so se po pojasnilu CSD zaradi neusklajenosti ministrstev kopičile na CSD in postopki niso mogli biti rešeni v predpisanih rokih (o tem več v Letnem poročilu Varuha 2009 – str. 59). CSD je z opisano situacijo večkrat seznanil sodišče. V svojem odgovoru je CSD sicer opozoril, da samoupravne lokalne skupnosti ne zagotavljajo dovolj delovnih nalog v splošno korist, hkrati pa je zatrdil, da je sedaj na voljo dovolj izvajalskih organizacij, ki omogočajo delo v splošno korist. Kljub temu pa v posameznem primeru še vedno pride do zaostanka, ker je za določenega posameznika težko najti primerno in ustrezno izvajalsko organizacijo. V teh primerih CSD obvesti sodišče, ki nato odloči o nadaljnjem postopku.
Tudi MP je sporočilo, da se je v praksi že zgodilo, da se ni našla primerna izvajalska organizacija, ki bi omogočila izvedbo nalog v splošno korist. V teh primerih se je postavilo vprašanje, ali globo prisilno izterjati (kot je sodišče ravnalo v konkretnem primeru pobudnika) ali pa postopek ustaviti. Opozorilo je tudi, da ZP-1 posebej ne predvideva takšne situacije in zato tudi ne določa, kako naj postopa sodišče v takšnem primeru. Po mnenju MP bi bilo to vprašanje zato treba urediti s spremembami in dopolnitvami ZP-1. Zagotovilo je, da bo izpostavljeno problematiko izterjave globe, vključno z morebitno ukinitvijo uklonilnega zapora, celovito preučilo in tudi pripravilo ustrezne spremembe in dopolnitve ZP-1. 6.6-22/2011