Kljub napredku znanosti in medicine ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, zato so krvodajalci pomemben del zdravstvenega sistema vsake države. V Sloveniji kri daruje približno 5 odstotkov prebivalcev. Da je mogoče zadostiti potrebam zdravstva po krvi, mora vsak delovni dan kri darovati med 300 in 350 krvodajalk in krvodajalcev.
Tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina se je z nekaterimi sodelavkami in sodelavci odločil za darovanje krvi in se tako pridružil približno 100.000 krvodajalcem, ki letno darujejo med 42.000 in 45.000 litrov krvi. Slovenija sicer sodi med države, ki z zadostnim številom krvodajalcev pokrivajo vse potrebe zdravstva po krvi, v mnogih državah pa sta iskanje prostovoljcev in zagotavljanje varne krvi še vedno izziv.
Varuh je ob darovanju krvi poudaril: »Nikoli ne vemo, kdaj lahko s svojim dejanjem pomagamo nekomu, da ozdravi ali zaživi bolj kakovostno. Drobna gesta solidarnosti lahko krepi medsebojno povezanost družbe, ki je nepogrešljiva, če želimo napredovati.«
Svetovni dan krvodajalcev je sicer 14. junija. Na ta dan se je leta 1868 rodil avstrijski biolog in patolog Karl Landsteiner. Odkril je krvne skupine A, B in O, kar je privedlo do široke uporabe transfuzije krvi ter prineslo velik napredek na področju medicine, za kar je leta 1930 prejel tudi Nobelovo nagrado. Dan krvodajalstva v Sloveniji praznujemo 4. junija, ko se spomnimo, da so leta 1945 odvzeli in konzervirali prvih 19 steklenic krvi.
V Sloveniji že vse od leta 1953 darovanje krvi temelji na načelih prostovoljnega in neplačanega krvodajalstva, kar je osnovni pogoj za zagotavljanje varne preskrbe s krvjo.
»To nas uvršča med dobro organizirane in nesebične narode, na kar smo lahko ponosni,« poudarja varuh Svetina.
Letos organizirano, prostovoljno, brezplačno in anonimno krvodajalstvo pod okriljem Rdečega križa tako praznuje 70. obletnico, zato se varuh vsem, ki nesebično darujejo kri, iskreno zahvaljuje in vsem, ki skrbijo, da kri varno pride do tistih, ki jo potrebujejo, izreka spoštovanje za njihovo delo.
Darovanje krvi je plemenita vrednota, ki se največkrat prenaša tako iz roda v rod kot tudi med enako mislečimi v društvih, v poklicnih skupinah, med vrstniki, študenti in sodelavci. Tudi sodelavke in sodelavci varuha so se odločili družno prispevati svojo kri in s tem vrednote solidarnosti širiti ne samo med sodelavce, pač pa z zgledom tudi med druge uslužbence javnosti. »Krvodajalci so z darovano krvjo že marsikatero žalostno zgodbo spremenili v srečno, upam, da bo tudi naš dar k temu prispeval,« je še dejal varuh Peter Svetina.
