Država Slovenija je zavezana zagotavljati spoštovanje določenih pravil in standardov, ki se nanašajo na odvzem prostosti in jih je prevzela s pristopom k tovrstnim mednarodnim konvencijam. Poleg tega tudi Ustava RS poudarja spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva med odvzemom prostosti.
Med izvrševanjem kazenskih sankcij so obsojencu namreč zagotovljene vse temeljne človekove pravice, razen tistih, ki so mu izrecno odvzete ali omejene z zakonom. Država mora tako zagotoviti, da vsakdo prestaja zaporno kazen v pogojih, ki ustrezajo njegovi (preostali) zdravstveni zmožnosti. Če namreč država posamezniku vzame prostost, mora tudi zagotoviti, da odvzem prostosti in izvrševanje kazni potekata tako, da je zagotovljeno spoštovanje človekove osebnosti in njegovega dostojanstva.
Pri tem je treba še toliko bolj upoštevati položaj oseb, ki so morda prizadete zaradi zdravstvenih težav in/ali invalidnosti. Kadar se znajdejo na prestajanju kazni zapora, je zato treba poskrbeti za ustrezno namestitev in zagotoviti takšne pogoje bivanja, da tudi takšna oseba dostojno prestaja kazen zapora, sicer gre lahko za nečloveško ali ponižujoče ravnanje in s tem za kršitev 3. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljih svoboščin.
Večina zavodov za prestajanje kazni zapora v Sloveniji (še) nima (niti) ustreznih sanitarnih prostorov, ki bi jih lahko uporabljali obsojenci (priporniki) z gibalnimi ovirami.
Ker obsojenci, ki zaradi invalidnosti ne morejo uporabljati običajnih sanitarij, jim ni omogočeno ustrezno vzdrževanja osebne higiene. Poleg tega, da ZPKZ za vzdrževanje osebne higiene in oskrbe teh oseb nimajo ustreznih prostorov, tudi nimajo ustrezno usposobljenih delavcev, ki bi tem osebam nudile pomoč pri vzdrževanju osebne higiene.
Na to smo Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij (UIKS) še posebej opozorili v nekaterih obravnavanih primerih.
V enem izmed takšnih primerov je pobudnik zatrjeval, da je zaradi neustreznih razmer v času prestajanja kazni zapora utrpel dodatne telesne poškodbe, čeprav je eden izmed zdravnikov celo ocenil, da potrebuje stalno, 24 urno pomoč. Prav tako smo kot nesprejemljivo ocenili ponudbo ZKZ enemu izmed obsojencev, ki mu je zaradi neprimernih bivalnih pogojev ni bilo omogočeno vzdrževanje osebne higiene, da »ga med prestajanjem obiskuje partnerka in mu pomaga pri vzdrževanju osebne higiene«, saj je pobudnik pod oblastjo države in ta je torej tista, ki bi morala tudi poskrbeti za vso oskrbo, ki jo (nujno) potrebuje ter pri tem slediti morebitnim napotkom zdravstvenega osebja.
Ko smo v vlogi državnega preventivnega mehanizma obiskali ZPKZ Maribor – Odprti oddelek Rogoza, kjer sta pobudnika prestajala kazen zapora, smo se tudi sami prepričali o (ne)ustreznosti namestitve obsojencev, ki so gibalno ovirani. Na ugotovljene pomanjkljivosti (npr. da ni za invalide primerne kopalnice in sanitarij) smo opozorili v poročilu o obisku. Oceno o tem, da ta zavod ni prilagojen za oskrbo telesnih invalidov, je podal tudi zavodski zdravnik. Takšne ugotovitve pa po našem mnenju nujno terjajo čimprejšnji sprejem ukrepov za izboljšanje stanja na tem področju.
UIKS je ocenila, da gre za trenutne in posamične težave v pogledu zagotavljanja ustreznih pogojev bivanja in nastanitve oseb z gibalnimi težavami. Sporočila pa je, da meni, da je stališče Varuha, naj se proučijo možnosti o ureditvi bolniških sob za potrebe obsojencev z gibalnimi omejitvami, na mestu, zato bo v okviru možnosti to poskušala uresničiti.
Glede na trenutne finančne razmere v državi pa ocenjuje, da ne more planirati obsega zboljšanja pogojev nastanitve in bivanja oseb z gibalnimi ovirami, saj ni znano, s kolikšnimi sredstvi za investicije, bo razpolagala. Ustreznejše nastanitve in bivalne pogoje zaprtim osebam z gibalnimi težavami bo zato skušala zagotavljati s premestitvami v zavode, ki imajo ustreznejše pogoje za nastanitev, vzdrževanje higiene in nego za tovrstne zaprte osebe.
Pričakujemo, da bodo ZPKZ oziroma UIKS kljub omejenim sredstvom zagotovili primerno nastanitev v času odvzema prostosti oziroma prestajanju kazni zapora za zaprte osebe z zdravstvenimi težavami in gibalnimi ovirami saj gre za obveznost, ki se ji država ne more izogniti. 2.2-77/2011
